Seme – začetek novega življenja

Čas, ko narava počiva, je čas, da se pripravimo na novo sezono vrtičkanja.

Dolgi zimski večeri so namenjeni branju knjig, iskanju novih idej, izobraževanju, načrtovanju, sanjarjenju … Kaj vse bomo spet počeli spomladi na vrtu! Obenem pa je to čas, da malo pobrskamo po starih zalogah semen, naredimo setveni načrt in seznam potrebnih semen ter jo mahnemo po nakupih. Na kaj pa moramo paziti, da bosta setev in pozneje žetev uspešna?

Seme je rastlinica v malem
Seme je del rastline, ki nastane iz cveta po oploditvi, in je namenjeno razmnoževanju. Je rastlinica v malem. V sebi nosi vso informacijo, ki jo je mati rastlina dobivala vse svoje življenjsko obdobje. Zato ni vseeno, kako je bila rastlina oskrbovana in v kakšnih razmerah je rasla – ali je bila gnojena z mineralnimi ali organskimi gnojili, smo jo varovali pred boleznimi in škodljivci s fitofarmacevtskimi sredstvi ali naravnimi pripravki, smo plevel na gredicah uničevali s herbicidi ali smo težavo reševali z zastirko. Če se le da, izberite in kupujte ekološko pridelano seme. Kar nekaj znamk je že na voljo tudi pri nas, imamo celo lastno slovensko.
4-preglejmo zaloge semen
Preglejmo zaloge semen

Avtohtona, domača ali udomačena sorta
Sorte so kulturne rastline iste vrste, ki se v nekaterih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste. Med seboj so si podobne oziroma so skoraj enake. To mora veljati tudi za njihove potomce. Iz njihovega semena mora torej spet zrasti enaka rastlina. Sorte znotraj ene rastlinske vrste se med seboj brez težav križajo.
Včasih semenarstvo ni bilo tako razširjeno in priti do semena je bilo kar težko. Zato so naše babice same skrbno pobirale semena. S skrbno odbiro najprimernejših rastlin so z leti naši predniki prišli do skupine rastlin, ki so najbolj prilagojene talnim in vremenskim razmeram, odporne proti boleznim in škodljivcem in ki so bile zanje najokusnejše. Pravimo jih avtohtone sorte. To so sorte »ljubljanski motovilec«, »ljubljansko zelje«, solata »ljubljanska ledenka«, »ptujska rdeča čebula«.
Z razvojem semenarstva so slovenski žlahtnitelji pridno iskali semena po kmetijah in jih izboljševali bodisi s križanjem sort, ki so imele ustrezne želene lastnosti bodisi z odbiro rastlin iz populacije določene sorte. Tako so nastale domače sorte. Naj jih naštejem le nekaj: fižoli »ptujski maslenec«, »klemen«, »jabeljski pisanec«, »jeruzalemski«, radiča »anivip« in »monivip«, zelje »emona«, čebula »belokranjka«.
Ne smemo pozabiti še na sorte, ki so k nam prišle večinoma iz republik nekdanje Jugoslavije in jih že desetletja pridelujemo na naših tleh. Zato so se prilagodile našemu podnebju in tlom. Imenujemo jih udomačene sorte. Tako je na primer »varaždinsko zelje«.
2-pestrost fizolovih sort
Pestrost fižolovih sort

Tretirano seme
Včasih se zgodi, da v ponudbi z ekološkimi semeni ne dobimo vsega, kar si želimo. Takrat se izjemoma odločimo za nakup konvencionalnih semen. Vendar velja biti pri tem previden. Preverite, ali je morda vrečica opremljena z napisom tretirano. To pomeni, da je bilo seme namočeno v fitofarmacevtska sredstva za zaščito pred boleznimi ali tudi pred škodljivci. Če to pozabite narediti v trgovini in ste kupili tretirano seme, boste doma ob odprtju vrečice naleteli na seme nenaravno modre ali rožnate barve.
5-motovilec kali bolje - seme vsaj 2 leti
Motovilec kali bolje, če je seme staro vsaj dve leti

Tudi seme ima rok trajanja
Semen ne kupujmo na zalogo, saj njihova življenjska doba ni neomejena. Seme namreč ves čas svojega mirovanja živi, diha in porablja hrano, ki jo ima na zalogi. Vendar tudi te hrane enkrat zmanjka in seme takrat več nima moči za klitje. Nekatere rastline izgubijo kalivost že po enem letu, nekatere pa šele po mnogo letih. Posebnež je seme motovilca, saj bolje kali, če je staro leto ali celo dve. Velja pravilo, da je ekološko pridelano seme kalivo dalj časa od konvencionalno pridelanega.

Besedilo in foto semen:
Jerneja Jošar


Komentarji so onemogočeni za to objavo