So stresni dnevi tudi pri vas?

Prekomerni stres lahko povzroči utrujenost, ta pa vodi do izgorelosti. Tanka je meja med stresom in izgorelostjo. Torej, kako se uspešno spopademo s stresom in ubežimo izgorelosti? Na to vprašanje in kako se na stres odzivajo naši možgani, ali je učinek stresa lahko tudi pozitiven, v katerih primerih si lahko pomagamo sami in kdaj je nujen obisk zdravnika, nam je v pogovoru pojasnila prof. dr. Vesna Švab, dr. med., spec. psihiatrije, soustanoviteljica ter predsednica največje slovenske nevladne organizacije na področju psihosocialne rehabilitacije oseb s hudimi duševnimi motnjami.

Pišemo tudi o gobi glavatec. Za katerega lahko mirno rečemo, da je več kot samo goba, saj uspešno zmanjšuje dovzetnost za stres. In ne samo to, učinkovit je tudi pri daljših fizičnih obremenitvah ter rekreativnem ali profesionalnem športu.

Kaj je stres in kako se nanj odzovejo možgani?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje, stres pa je povsem normalno odzivanje na to dogajanje ¹.

Kako se stres odraza v naših mislih, čustvih, vedenju in telesu? Po besedah dr. Švab gre za stresni odziv, pri čemer se sproži hormonsko neravnovesje (poplava kortikoidnih hormonov), ki nas pripravi za boj ali beg. To pa se odraža z večjo napetostjo, stanjem pripravljenosti, pospešenim srčnim utripom, hitrejšim dihanjem, periferne žile se skrčijo, da se poveča pretok v možganih in drugih vitalnih organih. Mišljenje je pospešeno in osredotočeno, čustvovanje pa napeto ter tesnobno. Vse to se izraža skozi naše vedenje.

Kadar določeno težavo zaznamo kot težavno, nevarno ali ogrožajočo, se aktivira osrednji del možganov, ki so odgovorni za hitre reakcije. Zmeren stres aktivira možgane, poveča raven sladkorja v krvi in omogoči možganom hitrejše ter učinkovitejše delovanje. V zmernih količinah pospešuje in krepi naše možganske (kognitivne) zmožnosti. Kronični stres pa zmanjšuje prilagodljivost ter aktivnost možganov, kar povzroči nastanek kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni pritisk in podobno.

Kako si ob stresu lahko pomagamo sami? 

Veliko lahko za boljše počutje naredimo že sami z različnimi tehnikami sproščanja, izvajanjem dejavnosti, ki nas veselijo, v kolikor je možno se umaknemo iz stresnih situacij, hkrati pa poskrbimo tudi za dobro spalno higieno.

Ali ste pomislili, da nam lahko tudi glavatec (lat.cordyceps) – adaptogena goba, pomaga pri zmanjševanju utrujenosti in blaženju stresa? Sestavljen je iz kompleksnih lipidov, beljakovin, oligoelementov, polisaharidov in vitaminov. Vsi elementi v gobi so prisotni v velikih količinah in imajo pozitiven učinek na naše telo. Vsebuje beta karoten, vitamina E in C. Njegovi sestavni deli so tudi minerali, kot sta cink in selen. Prav tako v njem najdemo kar 77 mikro- in makroelementov ter unikatne sestavine, kot so kordicepin (adenozin), kordicepska kislina (D-manitol) in imunomodulacijski polisaharid (beta-D-glucan).

Študije dokazujejo, da glavatec stimulira sproščanje hormonov iz skorje nadledvične žleze in s tem zmanjšuje dovzetnost za stres, pripomore k zvišanju spolne aktivnosti in plodnosti. Deluje proti depresiji ter zmanjšuje motnje erekcije in pomanjkanja libida. Dokazano je, da učinkovine, ki jih vsebuje glavatec, kot glavna sestavina pripravka stimulirajo imunski sistem ter imajo protibakterijsko, protivirusno kot tudi proti-tumorno delovanje. Prav tako so dokazani antibiotični učinki glavatca, pri čemer pa le-ta ne uniči za telo koristnih mikroorganizmov. Raziskave potrjujejo tudi opazno zvišanje aktivnosti naravnih obrambnih celic in makrofagov ob uživanju glavatca ter s tem krepitev naravne imunske odpornosti, kar je še posebno pomembno pri zdravljenju pacientov z rakavimi obolenji ter AIDS-om ².

Dr. Švab opozori, da je pomoč strokovnih delavcev, predvsem psihologov in drugih poklicnih skupin, ki lahko vplivajo tudi na življenjske okoliščine, potrebna takrat, ko zaradi stresnih motenj trpimo, ali ko zaradi njih ne moremo več opravljati svojih življenjskih nalog.

Stresu velikokrat ne moremo ubežati

S stresom se vsakodnevno soočamo vsi, a vprašanje je, kako smo pri tem uspešni. Dr. Švab poudari, da je način spopadanje s stresom pri vsakem posamezniku drugačen. Dejstvo je, da se mu ne moremo izogniti, saj ga potrebujemo za normalno delovanje in razvoj. Nerazrešljiv kroničen stres pa poskušamo obvladati. Načini obvladovanja so različni, najučinkovitejši so tisti, ki odpravijo njegove vzroke in s tem omogočijo uravnavanje stresa. Vse drugo so kompenzacije, saj le deloma služijo namenu. Te vključujejo predvsem poskuse preusmeritve pozornosti od težave ̶ različne sprostitvene tehnike ter druge dejavnosti, ki nas telesno in duševno okupirajo v zadostni meri, da se manj ukvarjamo s stresorjem.

Vemo, da je stres lahko tudi pozitiven. Kako ga lahko obrnemo sebi v prid? »Stres je dober poživitveni element. Potrebujemo ga za napredek ter rast. Tudi če je kroničen, lahko pomeni izziv in ga moramo obvladati z natančnimi načrtovanjem. Navadno zahteva čas in premišljeno v cilj usmerjeno delovanje. Če je izvor kroničnega stresa na delovnem mestu, moramo prilagoditi delovne pogoje, se dogovorimo glede organizacije dela, ali zamenjamo službo. Strokovno pomoč pa moramo poiskati, če je vzrok za kronični stres revščina ali izključenost in strmimo k temu, da se okoliščine spremenijo,« pojasni sogovornica.

Spisano izpod peresa Suzane Križ, ki je specializirana za pisanje strokovnih vsebin iz področja zdravstva in medicine. Je članica uredništva dveh strokovnih revij - Revija za moje zdravje in Nova medicina. Na svoji spletni strani pa tudi pojasnjuje zapletena medicinska vprašanja.

VIRI:

1. NIJZ. Kako strese stres? https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/kako-strese-stres/
2. S. Zhu, G.M. Halpern, K. Jones (1998). The scientific Rediscovery of an antient Chinee Herbal Medicine: Cordyceps Sinensis, Part 1. The Journal od Alternative and Comprementary Medicine, 4(3), 289-303. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9764768/