“To vreme me ubija!” - Je kriva sezonska depresija?

KAJ JE ZIMSKA DEPRESIJA?

Je sezonska razpoloženjska motnja in spada med atipične depresivne motnje.

Obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj sončne svetlobe. Najpogosteje izbruhne novembra. Umiri se s prihodom pomladi.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Dejavniki tveganja za razvoj oziroma za nastanek te sezonske afektivne motnje so oddaljenost od ekvatorja. Zakaj je temu tako? Na sezonsko afektivno motnjo naj bi precej vplivalo pomanjkanje svetlobe. Eden izmed vzrokov je posledično manjša proizvodnja serotonina, hormona sreče, v možganih, ki ima velik vpliv na naše razpoloženje. Ob tem pa pomanjkanje svetlobe zmoti tudi ravnovesje melatonina, hormona, ki je odgovoren za naš spanec in cirkadialni ritem.

Bolj dovzetne za sezonsko afektivno motnjo so tudi mlajše ženske, pogosto tam od 18 do 30 let. Pojavlja se seveda tudi pri moških, vendar manj pogosto. Razmerje pojavnosti med ženskami in moški je 4:1. Vemo, da smo ženske tiste, ki smo nekoliko bolj dovzetne za nihanja razpoloženja, neprijetna čustva in se velikokrat ujamemo v ta krog otožnosti. Kar pa ne pomeni, da se moškim to ne dogaja. 

Kot dejavnik tveganja je zelo pomembno omeniti tudi večje pomanjkanje vitamina D, ki nastopi tudi na račun manjše svetlobe v jesensko-zimskem času. Hkrati ne smemo pozabiti na družinsko zgodovino duševnih motenj in na to kako se kot posamezniki spopadamo s temi težkimi trenutki ter kakšna je naša osebnost. 

SIMPTOMI SEZONSKE OZIROMA ZIMSKE DEPRESIJE:

• občutja žalosti

• pomanjkanje energije

• razdražljivost

• anksioznost

• nezmožnost koncentracije

• spremembe apetita

• umikanje od socialnih stikov

• izguba zanimanja za običajne aktivnosti

• težave s spanjem ali preveč spanja

КАКO SI LAHKO POMAGAMO?

Najučinkovitejša pomoč je pomoč usposobljenega strokovnjaka. Za lajšanje težav si lahko pomagate tudi tako, da:

• preživite čim več časa v naravi čez dan,

• poskrbite za dobro osvetljen bivalni prostor,

• poskrbite za zadosten vnos D vitamina,

• poskrbite za uravnoteženo prehrano,

• ustvarite si rutino in se je držite,

• ukvarjajte se z jogo, čuječnostjo, zapisovanjem misli.

Kot pristop k zdravljenju se uporablja tudi izpostavljenost soncu, ki ga v zimskih mesecih lahko deloma nadomestimo tudi z dodajanjem vitamina D3, saj je eden izmed razlogov za razvoj zimske depresije lahko tudi deficit vitamina D3. 

S čim naj bi bil vitamin D3 v možganih povezan? Sam mehanizem še ni čisto razumljen, vendar po poročanjih se receptorji vitamina D3 nahajajo v hipotalamusu, ki pa je pomemben del za nevro-endokrino delovanje. Raziskovalci so ugotovili, da naj bi obstajala povezava med razpoloženjem in koncentracijo vitamina D3. Tako ima potencialno monžost za lajšanje simptomov zimske depresije. 

VITAMINSKO-MINERALNA PODPORA DUŠEVNEMU ZDRAVJU

Špela Kresnik je v podkastu izpostavila tudi nekaj vitaminov in mineralov, ki lahko pozitivno podprejo naše duševno zdravje:

“To je vitamin D3. Hkrati tudi vitamin B12, za katerega so ugotovili povezavo med pomanjkanjem in doživljanjem simptomov depresije. Tudi vitamin B6 naj bi vplival na razpoloženje in mentalno funkcioniranje. Vitamin B9, ki ga poznamo tudi pod imenom folna kislina, pa prav tako igra pomembno vlogo pri proizvodnji serotonina - hormona sreče. Potem so tukaj omega 3 maščobne kisline. Znanstveniki so začeli preiskovati povezavo omega 3 maščobnih kislin in mentalnega zdravja, saj so ugotovili, da je ob uživanju omega 3 maščob depresija manj pogosta.  so začeli raziskovati ob odkritju dejstva, da je pojavnost depresija manjša pri narodih, ki tradicionalno pojedo več rib, bogatih z omega 3 maščobami. Dobra podpora duševnemu zdravju je tudi mineral cink. Zanj so znanstveniki ugotovili, da naj bi prav tako pomembno vplival na razvoj možganov in podporo imunskega sistema. Potem je tukaj še magnezij. Magnezij je zelo pomemben mineral pri regulaciji in pomirjanju živčnega sistema, pomagal naj bi tudi pri zmanjševanju simptomov depresije in pri težavah, povezanih s predmenstrualnim sindromom. Zato je dobra podpora predvsem za ženske. V svojo prehrano ga dodajamo takrat, kadar smo v svojih hitrih ritmih in naše telo potrebuje bolj močno podporo."

Več informacij o sezonski afektivni motnji oziroma zimski depresiji lahko izveste v 52. epizodi podkasta Ogledalo, psihologinje Špele Kresnik. 

*Vse informacije v članku so vir omenjene sezone podkasta Ogledalo.