Antioksidanti

Jemo, da lahko živimo. S hrano dobimo organske snovi, ki jih celice uporabijo za rast, obnovo in tudi za opravljanje specifičnih nalog, kot je na primer celično dihanje. Tako namreč nastaja molekula ATP, energija oz. gorivo, ki poganja celico, tkiva, organe, naše telo. Brez zadostne količine energije oz. molekul ATP ni življenja. Toda oksidacija, proces, s katerim celica ustvari energijo, ni neškodljiva. Ustvarja namreč smeti, imenovane kisikovi prosti radikali (ROS). Ti so izjemno škodljivi, saj lahko celico nepopravljivo poškodujejo ali ubijejo. Odstranjevanje škodljivih smeti se imenuje razstrupljanje ali nevtraliziranje prostih radikalov. Zanj ima vsaka celica na voljo široko paleto antioksidantov, ki jo sestavljajo različne molekule ali ioni. Nekatere antioksidante tvorijo celice same, druge pa moramo v telo vnesti s pestro prehrano in dihanjem.

Izredno pomembno je, da ima celica ob vsakršnih razmerah in v vsakem trenutku na voljo več različnih antioksidantov. Celica si ne more pomagati z veliko količino enega samega antioksidanta, če ta ne uničuje prostega radikala, ki ga je treba nevtralizirati. Zato mora biti rastlinska hrana barvno raznovrstna (rumeno korenje, zelena solata, vijoličasto rdeče zelje, rjavi mandlji, rdeče jagode, temno modre borovnice, oranžni agrumi ...). Spekter antioksidantov deluje sinergično, saj drug drugemu pomagajo in se dopolnjujejo. Kadar je v celici več škodljivih molekul oziroma oksidantov ali prostih radikalov, kot je na voljo antioksidantne obrambe, govorimo o oksidativnem stresu. Največ oksidativnega stresa povzročajo kajenje, psihološki stres, pretirana športna aktivnost, zdravila, UV- in radioaktivno sevanje, pesticidi, težke kovine, kronične bolezni.