Kdaj k prehrani dodajati prebavne encime in probiotike?

Povej mi, kaj ješ in povem ti, kdo si

Hrana je pomembna za rast, energijo, obnovo in delovanje telesa ter njegovo zaščito. Sestavljena je iz petih osnovnih hranil, to so ogljikovi hidrati (pomemben vir energije, potrebni so za tvorbo glikogena v mišicah, so osnovno hranilo za živčni sistem itd.), maščobe (pomemben vir energije (skladiščenje), sestavni del celičnih membran, predstopnja različnih hormonov itd.), beljakovine (pomembne so za rast in obnovo telesnih tkiv), vitamini (igrajo pomembno vlogo pri različnih bioloških procesih in sistemih v telesu) in minerali (opravljajo nalogo gradbenih sestavin, so vključeni v presnovne procese in so sestavni del encimov).

Ne smemo pozabiti tudi na prehranske vlaknine, ki jih uvrščamo v druge sestavine živil. Ugodno namreč vplivajo na prebavni sistem, nase vežejo različne škodljive snovi in povečajo občutek sitosti.

Največkrat so živila sestavljena iz snovi, katerih delež je v različnih živilih različen. Omenjene snovi, kot so ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali najdemo skoraj v vsakem živilu. Z izborom živil se lahko izognemo določenim snovem, ali povečamo njihovo količino. Zato se moramo zavedati, da na primer v sadju in zelenjavi niso samo vitamini, v testeninah ogljikovi hidrati, v slanini maščobe in v fižolu beljakovine.

Živila pridobljena samo s hrano, ki jih telo ne more tvorit samo, a jih človek za svoje zdravje nujno potrebuje, imenujemo esencialna hranila. Sem uvrščamo tudi skoraj celoten spekter vitaminov in mineralov, 9 aminokislin (gradniki beljakovin) in nekatere omega-3 ter omega-6 maščobne kisline (gradniki maščob) ¹.

Kaj je zdrava prehrana?

Zdrava prehrana mora biti uravnotežena, to pomeni, da vsebuje vse skupine hranil: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe oziroma lipide in vitamine ter minerale. Pri uravnoteženem prehranjevanju je pomembno uživanje raznolikih živil, med katerimi prevladujejo zelenjava, sadje, kruh in žita (čim manj predelana), krompir, riž ter testenine. Z uživanjem izdelkov iz vseh petih skupin živil si zagotovimo zadosten vnos vseh hranilnih snovi (vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob)².

Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, da si obroke razdelimo na 3- do 5 obrokov dnevno. Dan je priporočljivo začeti z zajtrkom, saj nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva. Približno čez štiri ure naj sledi manjši obrok (malica) ter nato večji obrok (kosilo). Večerja naj bo, vsaj dve uri pred spanjem.

Prevelika energijska vrednost obrokov, glede na pretežno sedeč življenjski slog, vpliva na pojav čezmerne teže in debelosti. Preveč zaužitih enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ter premalo vlaknin, pa pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesuᶟ.

Zdravo črevesje  ̶  zdravo telo

Približno sedemdeset odstotkov našega imunskega sistema izvira iz črevesja. Zdrava črevesna mikrobiota  je podpora našemu zdravju in dobremu počutju, zato predstavlja prvo obrambno linijo v organizmu.

Kaj pa je črevesna mikrobiota? Črevesno mikrobioto vsakega posameznika sestavlja več tisoč vrst različnih mikroorganizmov, zato se njena sestava od človeka do človeka razlikuje, in je odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov (primarna poselitev črevesja in hrana). V človeškem črevesju se nahaja okoli 500 različnih vrst črevesnih bakterij (koristne in škodljive). Katere bakterije bodo imele v črevesu bolj ugodne razmere za življenje in razmnoževanje, je odvisno predvsem od naše prehrane. Naloga koristnih bakterij je presnavljanje hrane in spodbujanje delovanja imunskega sistema. Ko se ravnovesje v črevesni mikrobioti poruši, lahko pride do neprijetnih stanj, kot so napihnjenost, napenjanje, vetrovi ali driska ⁴.

Kaj najbolj uničuje črevesno mikrobioto? Na prvem mestu so antibiotiki. Bistveno namreč lahko spremenijo črevesno mikrobioto, saj poleg škodljivih bakterij uničijo tudi številne koristne bakterije. Ko pridejo v črevo, vstopijo v kri in odpotujejo na mesto delovanja. Najpogostejši stranski učinek uporabe antibiotikov je driska ⁴. Prav tako oslabljen imunski sistem (kot recimo posledica stresa) vpliva na normalno delovanje črevesne mikrobiote. Porušijo jo lahko tudi različna bolezenska stanja, kronične vnetne črevesne bolezni, sama debelost in sindrom kronične utrujenosti ⁹.

Prebavni encimi in probiotiki so pomembna podpora pestre mikrobiote

Prebavni encimi so beljakovine, ki jih telo tvori za hitro predelavo in razgradnjo zaužite hrane. Pomanjkanje encimov je lahko prirojeno (prisotno ob rojstvu) ali njihova količina upada s staranjem, kar vpliva na zmožnost prebave hrane. Neprebavljena hrana v debelem črevesju, ob prisotnosti črevesnih bakterij fermentira. Plini, ki ob tem nastajajo, povzročajo težave, kot so: napenjanje, vetrovi in spahovanje. Dodajanje prebavnih encimov lajša prebavo in simptome, povezane z neoptimalnim izločanjem prebavnih encimov ⁵.

Kakšno vlogo pa imajo probiotiki? Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki pomagajo vzdrževati ravnovesje v črevesni mikrobioti. Najdemo jih v živilih, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kombuča, kisle kumarice ipd., ali v obliki prehranskih dopolnil. Sestavljajo jih mlečnokislinske bakterije, ki vzpostavljajo ter vzdržujejo kislinsko/alkalno ravnotežje v črevesju, v katerem lahko prebavni encimi učinkovito delujejo ⁶.

Uživanje probiotikov je priporočljivo, ko se število koristnih bakterij zmanjša ali se razrastejo škodljivi mikroorganizmi (ob okužbi) ̶ takšna stanja imenujemo disbioza. Omenjenim stanjem smo najbolj izpostavljeni po zaužitju določene hrane, na potovanjih, pri okužbi (virusni, bakterijski) prebavil ali pri jemanju antibiotikov ⁷.

Zakaj je torej ob antibiotiku priporočljivo jemati še probiotik? Z njihovo sočasno uporabo zmanjšamo obsežnosti sprememb v črevesni mikrobioti ali preprečujemo pojav prebavnih motenj (driska). Rezultati več kliničnih študij (skupaj 18.811 preiskovancev) kažejo, da je jemanje probiotikov ob antibiotikih za 42 % zmanjšalo tveganje za pojav driske, povezane z jemanjem antibiotikov. Pri otrocih je lahko pojavnost driske ob dodajanju probiotikov še nižja, saj lahko probiotiki celo v polovici primerov uporabe preprečijo nastanek antibiotične driske ⁸.

Avtorica: Suzana Križ

Viri:

1. Prehrana, Gita Merela, dostopno 05.12.2023., https://www.zdops.si/wp-content/uploads/2019/06/Prehrana.pdf
2. Zdrav način prehranjevanja, doc. dr. Andrej Kravos, dostopno: 06.12.2023., https://www.mf.uni-lj.si/application/files/9915/3844/0019/Zdrava_prehrana.pdf
3. Prehrana in zdravje, Gov.si, dostopno 06.12.2023, https://www.gov.si/teme/prehrana-in-zdravje/
4. Črevesna mikrobiota in probiotiki I. del, dr. Rok Orel, dr. med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana https://zasrce.si/clanek/crevesna-mikrobiota-in-probiotiki-i-del/
5. Kaj so prebavni encimi?, dostopno 13.12.2023; https://vizita.si/zdravje/prebava/prebavni-encimi.html
6. Črevesna mikrobiota in probiotiki II. del, dr. Rok Orel, dr. med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Vir: https://zasrce.si/clanek/crevesna-mikrobiota-in-probiotiki-ii-del/
7. Kaj so probiotiki?, dostopno 13.12. 2023; https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/neravnovesje-mikrobiote-probiotiki/kaj-so-probiotiki/
8. Alejandro Palacios. Fighting antibiotic-associated diarrhoea and antibiotic resistance. Hospital Pharmacy Europe, 2016., dostopno 05.12.2023; https://hospitalpharmacyeurope.com/fighting-antibiotic-associated-diarrhoea-and-antibiotic-resistance/
9. Probiotiki, črevesna mikrobiota in imunski sistem, Ines Flegar, mag. farm., dostopno: 27.12.2023, https://lekarna-springer.si/probiotiki-crevesna-mikrobiota-in-imunski-sistem/