Se soočate s PCOS - sindromom policističnih jajčnikov?

Dr. Vesna Šalamun, dr. med., specialistka ginekologije vodja Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki Ljubljana je v pogovoru pojasnila, zakaj pride do PCOS, kdaj obiskati zdravnika, kako poteka zdravljenje ter kakšen je vpliv življenjskega sloga na sam pojav bolezni.

V članku smo se na podlagi opravljenih študij dotaknili tudi nefarmakološkega načina zdravljenja, saj vse več bolnic poleg »klasičnega« zdravljenja, pristopi k zdravemu življenjskemu slogu, spremeni prehrano in prisega na redno jemanje prehranskih dopolnil (folat, omega-3, vit. D3, magnezij, cink, sinergija za sladkor).

Kaj je PCOS?

Je najpogostejša endokrinološka motnja žensk v rodni dobi in prizadene 8- do 13 odstotkov žensk. PCOS običajno vključuje hormonsko neravnovesje, inzulinsko rezistenco in presnovne nepravilnosti. Vse omenjeno pa znatno poveča tveganje za neplodnost, sladkorno bolezen tipa 2 in kardiovaskularne bolezni, ter vpliva na kakovost življenja.

Diagnoza PCOS je postavljena, ko ima ženska vsaj dve od treh naštetih značilnosti:

• neredne menstruacije, ki so posledica nerednih ali odstotnih ovulacij;
• presežek androgenov (»moških« hormonov), kar se opazi v obliki prekomerne poraščenosti, izpadanja las z razvojem plešavosti po moškem tipu in/ali razvoja aken na koži;
• obstoj policističnih jajčnikov - diagnosticiranih z ginekološkim ultrazvokom.

Čeprav gre za izjemno pogosto motnjo, predstavlja izzive pri diagnosticiranju in zdravljenju. Saj se glavni simptomi lahko razlikujejo glede na starost, samo zdravljenje pa je prilagojeno individualno, glede na potrebe posameznic.

Zakaj pride do sindroma PCOS? Dr. Šalamun pojasni, da natančen vzrok PCOS ni znan, domnevno naj bi bil povezan z nenormalnimi ravnmi hormonov. Osnovni motnji povezani s PCOS sta inzulinska rezistenca (značilna za sladkorno bolezen) in hormonsko nesorazmerje z že omenjenimi povišanimi nivoji androgenov. Strokovnjaki predpostavljajo, da se težave lahko začnejo v jajčniku samem ali v drugih žlezah, ki proizvajajo te hormone, oziroma v delu možganov, ki nadzoruje njihovo proizvodnjo.

Vzrok za sindrom se najverjetneje skriva v genetiki, saj se pojavlja v družinah. Gre za poligensko dedovanje (določa jo več genov), odkritih je bilo namreč več kandidatnih genov in epigenetskih sprememb, ti pa bi bili lahko odgovorni za nastanek PCOS. Ženska je tako izpostavljena 30- do 50- odstotnemu tveganju za razvoj sindroma, če je ta motnja prisotna tudi že pri materi ali sestri.

Značilni simptomi in znaki

Simptomi PCOS so si med seboj zelo različni, saj so odvisni od starostnega obdobja, v katerem se nahaja ženska. Navadno se mlada dekleta soočajo z motnjami menstrualnega cikla. Te motnje so lahko različne; menstruacije pogostejše od 21 dni, menstruacije redkejše od 35 dni (oligomenoreja) in odsotne menstruacije (amenoreja). Pridružijo se jim še težave s kožo v obliki prekomerne poraščenosti po obrazu, prsih, hrbtu ter zadnjici, čezmerno izpadanje las, mastna in aknasta koža.

Včasih je prvi znak PCOS zgodnja adrenarha (rast sramnih dlak pred osmim letom starosti). Kasneje v življenju imajo lahko zaradi nerednih menstrualnih ciklov (posledica nepravilnih ali odsotnih ovulacij) težave z zanositvijo. Vse simptome zelo poslabšata prekomerna telesna teža in debelost. Dodatno pa se jim lahko pridružijo še depresija, anksioznost in motnje samopodobe.

Kasneje v življenju imajo ženske s PCOS povišane možnosti za razvoj drugih zdravstvenih težav, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak in holesterol. »Vse to pa lahko vodi do bolezni srca in ožilja ter spalne apneje. Slednjo opažamo predvsem pri ženskah s prekomerno težo in debelostjo. Ob tem imajo ženske, ki so imele več let odsotne ali zelo neredne menstruacije (manj kot 3 ali 4 menstruacije na leto), večje tveganje za razvoj raka maternične sluznice,« izpostavi dr. Šalamun

Potek zdravljenja  ̶  inzulinska rezistenca in težave z zanositvijo

Zdravljenje PCOS je odvisno od težav in življenjskega obdobja bolnice. Navadno poteka stopenjsko. Uravnavanje telesne mase je predlagana kot začetna strategija zdravljenja, saj debelost poslabša simptome PCOS. Med ukrepe za spremembo življenjskega sloga sodijo spremembe v prehranjevanju, telesna vadba in vedenjske strategije namenjene izboljšanju telesne mase. Že 5- do 10 odstotkov izgubljene telesne mase pomembno izboljša znake PCOS. Kot poudari dr. Šalamun: »Dokazano je, da intenzivna menjava življenjskega sloga in zmanjšanje telesne mase, znižata raven inzulina in androgenov ter izboljšata nivo lipidov kot tudi FSH (folikel stimulirajoči hormon). To pa lahko izboljša simptome, normalizira menstrualne cikle, povzroči ovulacijo in okrepi splošno zdravje.«

V primeru motenj menstrualnega cikla in znakov hiperandrogenemije (povišane ravni moških hormonov) so na voljo hormonska zdravila, ki izboljšajo simptome in hormonske motnje pri PCOS. Za prvi korak pri zdravljenju se poslužujemo kombinirani hormonski kontracepciji. Primerni so tako za mladostnice kot tudi za odrasle ženske, ki ne želijo zanositi in nimajo drugi kontraindikacij za rabo hormonske terapije. Ob sočasni prekomerni teži in debelosti ženskam dodamo k zdravljenju še metformin (peroralno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni), ki pomaga pri obvladovanju telesne mase, izboljša inzulinsko rezistenco in uredi menstrualne cikle, še doda dr. Šalamun.

Inzulinska rezistenca - je poleg hiperandrogenemije osnovna patofiziološka lastnost. Pojavlja se pri 50- do 80 odstotkih vseh žensk s PCOS. Pogostejša je ob pridruženi debelosti. Ocenjujejo, da ima 30- do 40 odstotkov žensk s PCOS oslabljeno toleranco za glukozo, do 10 odstotkov pa sladkorno bolezen tipa 2.

Zaradi inzulinske rezistence se pri PCOS pojavi kompenzacijska hiperinzulinemija (nenormalno visoka raven inzulina v telesu), ki s spodbujevalnimi učinki na post receptorsko inzulinsko pot prispeva k hiperandrogenizmu. Povišan inzulin deluje preko večjih mehanizmov na jajčnik, nadledvično žlezo in na nivoje vezalne beljakovine za androgene v krvi. Inzulin tako deluje neposredno kot gonadotropin v teka celicah jajčnikov in spodbuja steroidogenezo (tvorba steroidov). Dodatno prihaja v teka celicah jajčnikov do sinergističnega učinka inzulina z LH-luteinizirajočim hormonom prek aktivacije citokroma P450 17α, ki je ključen encim v biosintezi androgenov v jajčnikih. V skorji nadledvične žleze spodbuja steroidogenezo androgenov (moški spolni hormon). Znižuje tudi vezalne beljakovine za androgene, kar poveča biorazpoložljivost androgenov.

Hiperinzulinemija prispeva k prezgodnji luteinizaciji granuloznih celic. To v kombinaciji s povečano produkcijo androgenov v jajčnikih povzroči zastoj proliferacije celic in rasti foliklov. Dodatno imajo majhni antralni folikli pri PCOS povečano občutljivost na LH. Vsi ti kompleksni mehanizmi vodijo v zastoj razvoja foliklov v predantralni fazi (stopnja zrelosti foliklov), kar se kaže z motnjami ovulacij in zmanjšano plodnostjo.

Neplodnost zaradi anovulacij (manjkanje ovulacije) zdravimo prav tako stopenjsko, poudari dr. Šalamun. Ženskam s prekomerno telesno težo in debelostjo ponudimo hujšanje, nato pa spodbujamo ovulacije z inhibitorji aromataz. Če s tem nismo uspešni, jih lahko stimuliramo z gonadotropini (hormoni) ali naredimo laparaskopsko elektrokoagulacijo jajčnikov. Postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo izvajamo, če nam z prej navedenimi načini ne uspe priti do zanositve.

Zanositev - PCOS predstavlja najpogostejši vzrok za anovolatorno neplodnost. Tako kar pri 90 odstotkih neplodnih žensk brez ovulacije ginekologi kot vzrok za anovulacije diagnosticirajo PCOS. Redke oziroma odsotne ovulacije, ki se kažejo v obliki oligomenorej ali amenorej (redke ali izostale menstruacije), so posledica hormonskega neravnovesja. Kažejo se s povišanimi ravni androgenov in LH, AM hormona ter inzulina.

Hormonsko neravnovesje pa ima svoje posledice tudi v mikrookolju jajčnih foliklov, kar se odraža na kakovosti jajčnih celic. Še posebej se to izraža v postopkih zunajtelesne oploditve. Zato imajo ženske s PCOS večje tveganje za moten razvoj jajčnih celic. Pri postopkih pridobimo več nezrelih celic, zarodki se slabše ugnezdijo, prihaja pa tudi do pogostejših spontanih splavov v procesu zunajtelesne oploditve. Prav tako imajo ženske pri zanositvi s PCOS, večje tveganje za razvoj nosečnostne sladkorne bolezni, strne težave bolnic z zanositvijo dr. Šalamun.

Nefarmakološki pristop zdravljenja PCOS. Kaj pravijo raziskave?

Veliko žensk si pri zdravljenju pomaga z nefarmakološkimi pristopi, zato med drugim posegajo tudi po prehranskih dopolnilih. Kaj glede manjkajočih vitaminov in drugih hranil kažejo opravljene študije?

• Magnezij: je četrti najobsežnejši mineral v telesu. Ženske s PCOS pa magnezij v večini ne dobivajo v zadostnih količinah, kot jih potrebuje telo. Predvsem to velja za tiste, ki so jemale kontracepcijske tabletke, saj le-te iz telesa izčrpajo pomembna hranila ¹.
• Omega-3: rezultati študije iz leta 2013 kažejo, da uporaba maščobnih kislin omega-3 zmanjša ravni moških hormonov ter poveča delež rednih menstruacij. Predhodna študija je prav tako potrdila njihov koristni učinek, kadar so ženske s prekomerno telesno maso ali debele ženske s PCOS, stare od 25 do 30 let, jemale 1200 mg maščobnih kislin omega-3. Do konca študije se je občutljivost na inzulin pri ženskah močno izboljšala. Podatki kažejo, da se je odpornost na inzulin izboljšala, ravni LDL-holesterola in testosterona pa so se zmanjšale, kakor tudi hitrost rasti dlak ².
• Vit. D3: pri ženskah s PCOS, ki jim primanjkuje vitamina D, se je tveganje za debelost in pojav srčno-žilnih bolezni zmanjšalo po 20-tedenski spremembi življenjskega sloga. Stanje vitamina D pa se je izboljševalo glede na sezonske vplive/spremembe ᶟ.
• Cink: ženske s PCOS imajo običajno nižje ravni cinka kot zdrave. Nekatere študije so dokazale tudi povezavo med nizkimi ravnmi cinka in pojavom aken. 8-tedenska uporaba 50 mg cinka (v študiji) je občutno zmanjšala izgubo las in rast dlak, pa tudi ravni sladkorja v krvi na tešče ter na splošno izboljšala odpornost na insulin ⁴.
• Folat: EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) je za folat odobrila naslednje zdravstvene trditve: prispeva k razvoju tkiva med nosečnostjo, k sintezi aminokislin, k nastajanju krvi, k presnovi homocisteina, k normalnemu psihološkemu delovanju, k delovanju imunskega sistem, k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, ter ima vlogo pri delitvi celic. Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da jemanje 5 mg folata na dan 8 tednov pri ženskah s PCOS ugodno vplivalo na presnovne profile ⁵.
• Sinergija za sladkor: pri PCOS je treba umiriti inzulin, zmanjšati inzulinsko rezistenco in odpraviti motnje pri toleranci na glukozo. Temeljno pravilo ogljikohidratno-inzulinskega modela debelosti je, da izločanje inzulina spodbuja povečanje telesne mase. Vendar pa lahko hiperinzulinemijo na tešče povzroči tudi inzulinska rezistenca, ki jo povzroča debelost. Mendelska (statistična) randomizirana študija zagotavlja dokaze za vzročno povezavo z glukozo stimuliranega izločanja inzulina na telesno težo, skladno z ogljikovohidratno-inzulinskim modelom debelosti ⁶.

Kaj svetovati ženskam, ki se soočajo s PCOS?

Po besedah dr. Šalamun je PCOS kronična hormonska presnovna motnja, ki spremlja in ogroža žensko skozi njeno (skoraj) celotno življenjsko obdobje. Zato mora biti sodelovanje ginekologa (diagnosticira motnjo) in osebnega zdravnika ter ostalih specialistov, dobro.

Žensko je treba seznaniti z njeno motnjo ter morebitnimi bližnjimi (neplodnost) in kasnejšimi tveganji (razvoj sladkorne bolezni tipa 2, kardiovaskularna obolenja, hiperlipidemija, karcinom endometrija). Posebej pomembno je, da bolnici v prvi vrsti predlagamo spremembo življenjskega sloga (prehrana, telesna vadba ali vedenjske spremembe). Saj so pomembni tako pri zdravljenju neplodnosti kot pri presnovnih zapletih, vključno z zmanjšanjem tveganja za kardiovaskulatorne bolezni in nastanka sladkorne bolezni tipa 2.

Dodatno pa moramo biti pri obravnavi žensk s PCOS pozorni tudi na pojav duševnih težav, kot so anksioznost, depresija, motnje hranjenja in slaba samopodoba. Te se namreč pojavljajo pogosteje kot pri ženskah brez PCOS.

Avtorica: Suzana Križ

NE SPREGLEJTE: 

OSNOVNI PAKET PCOS

PAKET PCOS - INZULINSKA REZISTENCA

Viri:

1. Serum magnesium concentrations in polycystic ovary syndrome and its association with insulin resistance Sharifi F, Mazloomi S, Hajihosseini R et al., Ginecol endokrinol. 2012; 28 (1): 7-11, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21696337/
2. The effect of omega-3 supplementation on androgen profile and menstrual status in women with polycystic ovary syndrome: A randomized clinical trial – Nadjarzadeh et al., Iran J Reprod Med Vol. 11. No. 8. pp: 665-672, August 2013, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24639805/
3. Thomson, R.L.; Spedding, S.; Brinkworth, G.D.; Noakes, M.; Buckley, J.D. Seasonal effects on vitamin D status influence outcomes of lifestyle intervention in overweight and obese women with polycystic ovary syndrome. Fertil. Steril. 2013, 99, 1779–1785, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23357457/
4. Effects of Zinc Supplementation on Markers of Insulin Resistance and Lipid Profiles in Women with Polycystic Ovary Syndrome: a Randomized, Double-blind, Placebo-controlled Trial – Foroozanfard et al., Exp Clin Endocrinol Diabetes 2015; 123(04): 215-220, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25868059/
5. Metabolic response to folate supplementation in overweight women with polycystic ovary syndrome: a randomized double-blind placebo-controlled clinical trial, 2014 Jul; 58(7): 1465-73, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24828019/
6. ASTLEY, C.M., TODD, J.N., SALEM, R.M. in sod., 2018. Genetic Evidence That Carbohydrate-Stimulated Insulin Secretion Leads to Obesity. Clinical Chemistry, letn. 64, št. 1, str. 192, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5937525/