Koža med staranjem

Kolagen in hialuronska kislina sta najpomembnejši snovi v organizmu, saj skrbita za prožnost in elastičnost kože. V dermatološki ordinaciji Bartenjev so nam pojasnili, zakaj je ravno hidroliziran kolagen tako učinkovit pri aktiviranju procesa obnove kolagenskih vlaken ter kakšna je vloga vitamina E pri ohranjanju elastičnosti kože. Med drugim v članku tudi razkrivamo, kateri vitamini in minerali so še ključni za vzdrževanje njene prožnosti in zdravega videza.

Koža je ogledalo naše duše

Obseg naše kože meri skoraj dva kvadratna metra. Obdaja vse, kar je v človeškem telesu, je vez z zunanjim svetom, lahko bi rekli, da je naša antena. A ne samo to, je tudi ogledalo naše duše in notranjega počutja - gube so odraz veselja in žalosti obenem; brazgotine, govorijo o poškodbah; toga, botoksirana mimika o strahu pred staranjem; kurja polt, o stanju strahu ali poželenja ¹. 

Medtem pa naša koža opravlja tudi številne funkcije. Uravnava izmenjavo snovi z okoljem in nas ščiti pred različnimi zunanjimi dejavniki. Učinkovita bariera, h kateri približno 90 % (po najnovejših znanstvenih dognanjih) prispeva najbolj zunanja plast kože - rožena plast je tako bistvena za zdravje, ne le kože, temveč celotnega telesa. Bariera oziroma pregrada po definiciji ločuje en prostor od drugega in/ali preprečuje prosto prehajanje med dvema okoljema. Kožna bariera tako zagotavlja integriteto telesa in nadzoruje izmenjavo snovi z okoljem ². 

Zdrava koža nas ne ščiti le pred preobsežno izgubo vode, ionov in serumskih proteinov skozi površino ter vdorom mikroorganizmov in različnih snovi iz okolja v notranjost telesa (na primer površinsko aktivnih snovi, topil, ksenobiotikov, različnih alergenov), temveč tudi nudi obrambo pred drugimi zunanjimi stresnimi dejavniki ².

Vendar pa se s staranjem kožna bariera spreminja, saj je podvržena vrsti strukturnim in funkcionalnim spremembam. Te lahko močno povečajo tveganje za razvoj suhe kože in s tem poslabšanje njene barierne funkcije. Z leti koža izgublja podkožno maščevje, zmanjša se biosinteza vezivnega tkiva, kar vodi v stanjšanje srednje plasti kože – usnjice. Dermalne papile se sploščijo, zato se zmanjša površina, preko katere poteka oskrba povrhnjice s hranili in kisikom. Zmanjša se tudi aktivnost žlez znojnic in lojnic, ki s svojimi izločki vplivajo na pH kože in vsebnost lipidov. Vsebnost vlage v roženi plasti se s staranjem zmanjšuje, medtem ko se pH kože in transepidermalna izguba vode do določene mere povečata ².

Kaj se dogaja s kožo med staranjem?

Staranje zajame vse plasti kože. Spremenijo se tekstura, navlaženost in barva povrhnjice (epidermisa), z napredujočim staranjem pa se izrazijo predvsem spremembe strukturne urejenosti spodaj ležeče usnjice (dermisa). Posledično postane koža neelastična, ohlapna, z vedno bolj izrazitimi gubami. Vezivno tkivo usnjice  - ta daje koži osnovno strukturo in ustrezne mehanske lastnosti  ̶   v grobem tvorijo fibroblasti, obdani z zunajceličnim ogrodjem, tvorijo ga gosta mreža kolagenskih in elastinskih vlaken v glikoproteinskem gelu ᶟ.

Kolagen, družina proteinov z značilno strukturo trojne vijačnice, je med tremi najbolj zastopanimi proteini našega telesa in tudi usnjice. Kolagenska vlakna so sestavljena zlasti iz kolagena tipa I (80–85 %), odgovoren je za veliko natezno moč kože in s tem njeno čvrstost ter je tako ključen v procesu staranja; tipa III (10–15 %)  ̶  prispeva k podajnosti kože; ter v manjšem deležu iz kolagena tipa V, ki skupaj z elastinskimi vlakni zagotavlja povrnitev kože v izhodiščno stanje po vsakem njenem premiku- raztezku ᶟ.

Fotostaranje 

Strukturne in funkcionalne spremembe v procesu (foto)staranja so posledica številnih vzajemnih mehanizmov, ki vodijo do porušenega ravnotežja med sintezo in razgradnjo peptidov zunajceličnega ogrodja, kar se izrazi v vidnih znakih staranja (izrazite kožne linije in gube, povešena mlahava koža). UV-sevanje je namreč vzročni dejavnik za staranje kože, saj v kar 80 odstotkih pripomore k razvoju kožnih bolezni, vključno s staranjem kože in kožnim rakom ⁶. Tako značilno upade razmerje med kolagenoma tipa I in III. Zaradi upada kolagena tipa IV oziroma VII v bazalni membrani med povrhnjico in usnjico ta postane sploščena, kar oslabi njeno mehansko stabilnost in dodatno prispeva k nastanku gub. Po drugi strani se poveča razgradnja zunajceličnega ogrodja, zlasti po dolgotrajnem ali ponavljajočem se izpostavljanju UV-sevanju. Hkrati značilno upade tudi količina glikozaminoglikanov (kompleksne molekule, sestavljene iz beljakovin in sladkorjev), zlasti hialuronske kisline, ki sicer vezana na kolagenska in elastinska vlakna, zaradi velike sposobnost za vezavo vode (njen volumen se lahko poveča celo do tisočkrat) daje ustrezen volumen usnjice in pripomore k videzu prožne mladostne kože ᶟ.

Avtorica: Suzana Križ

Literatura in viri:

1. Knjiga: Koža od blizu: vse o našem največjem organu, Yael Adler, dr. med., Učila International 2017

2. Pomen barierne funkcije za zdravje naše kože, izr. prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm, Farmacevtski vestnik, september 2021, letnik 72, dostopno 28.02.2024,  https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/09/fv-4-2021-net-1.pdf

3. Peptidi v kozmetiki-smotrnost njihove uporabe, asist. Maja Bjelošević, mag. ind. farm. prof. dr. Mirjana Gašperlin, mag. farm. doc. dr. Mirjam Gosenca Matjaž, mag. farm., Farmacevtski vestnik, 2019, 70, dostopno 29.02.2024, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/sfd/datoteke/bjeloevi.pdf

4. Hialuronska kislina-naravna učinkovina za vlaženje in zaviranje znakov staranja kože, prof. dr. Mirjana Gašperlin, mag. farm., Farmacevtski vestnik, 2015, 66, dostopno 29.02.2024, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/sfd/datoteke/kravos_gaperlin.pdf

5. inPharma- Vaš stručni suradnik na terenu, Nutraceutici za zdravlje kože, kosu i noktiju, Maja Pogačić Makek, univ.mag.pharm-o vitaminih, 2023.

6. Anti-aging and Sunscreens: Paradigm Shift in Cosmetics, Shreya Shanbhag et al, 2019, dostopno: 18.03.2024, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6773941/