Ameriški slamnik aktivira delovanje imunskega sistema

Asistentka dr. Tanja Soklič Košak, dr.med., specialistka otorinolaringologije, na Kliniki za ORL in CFK z UKC Ljubljana, je v pogovoru pojasnila ključno vlogo imunskega sistema za naše zdravje, izpostavila glavne simptome prehlada in eksplicitno opisala potek zdravljenja. 

Vprašali smo se, zakaj je ravno ameriški slamnik prava izbira pri lajšanju in zdravljenju prehlada. Odgovor smo poiskali pri Alfredu Voglu, ki je bil za čas svojega bogatega življenja velik poznavalec zelišč in njihovih učinkovin. V članku objavljamo odlomek njegovih koristnih nasvetov ob prehladu in zdravilnih učinkih ameriškega slamnika.

Kakšno vlogo ima imunski sistem pri okužbah?

Imunski odziv delimo na prirojeni (nespecifičen) - katerega smo oblikovali med evolucijo in pridobljenega (specifičen), ki ga vsak posameznik razvije ob prvem srečanju s telesu neznanim mikrobom ali tujo beljakovino. Specifičen imunski odziv obsega tudi nastanek spominskih imunskih celic, katere lahko pridobimo tudi s cepljenjem. Za majhne otroke je značilno, da še nimajo različnih spominskih celic, ker še niso preboleli veliko okužb ali se srečali s tujimi beljakovinami. Tudi zato zbolevajo pogosteje.

Asist. dr. Soklič Košak pojasni, da poznamo tri glavne vrste imunskega odziva – vnetje tipa 1, 2 in 3. Vsaka vrsta imunskega odziva se začne s prirojenim in nadaljuje s pridobljenim ali specifičnim imunskim odzivom.

Vnetje tipa 1: zagotavlja učinkovito obrambo proti znotrajceličnim bakterijam in virusom, a poleg ubijanja mikrobov povzroči še poškodbe lastnih tkiv.  

Vnetje tipa 2: nas ščiti pred črevesnimi paraziti, živalskimi strupi in dražilci v okolju, saj ga sprožijo alergeni, bakterije, virusi in lahko pa tudi lastne beljakovine. Učinki vnetja tipa 2 so razbohotenje mukoznih žlez in povečano izločanje sluzi, obnova poškodb sluznice (povzročenih z virusi ali vnetjem tipa 1), razraščanje veziva – brazgotinjenje ter sproščanje energije iz maščobnih zalog. Primeri bolezni zaradi pretiranega (iztirjenega) vnetja tipa 2 so: alergijski rinitis, eozinofilna astma, atopijski dermatitis, anafilaksija in kronični rinosinuzitis z nosnimi polipi. 

Vnetje tipa 3: zagotavlja imunski odziv proti zunajceličnim bakterijam in plesnim. Kombinacija iztirjenih vnetij tipa 1 in 3 lahko povzroči škodo na tkivu pri avtoimunskih boleznih in kroničnih vnetjih, kot so revmatoidni artritis, multipla skleroza, psoriaza in kronične črevesne vnetne bolezni. 

Kako lahko krepimo naš imunski sistem? Asist. dr. Soklič Košak izpostavi redno gibanje s pospešenim srčnim utripom, katerega izvajamo vsaj 3- do 4-krat na teden s trajanjem od 30- do 40 minut; vnosom vitaminov C in D; zadostnim vnosom tekočine in vlaženjem zraka v prostorih, saj je vlažna sluznica bolj odporna na vdor virusov skozi sluz. Veliko lahko tudi naredimo s pozitivnim mišljenjem, vedrim  razpoloženjem in počutjem, premagovanjem psihičnega stresa, dejavnostmi za zmanjšanje stresa in negovanjem dobrih medsebojnih odnosov.

Značilni simptomi in znaki prehlada 

Prehlad (akutni rinosinuzitis in faringitis) je najpogostejša okužba v vseh starostnih obdobjih. Simptomi prehlada se sprožijo, ko virus vdre v celice sluznice nosu ali žrela oziroma sapnika in pljuč. Imunski odgovor je vedno najprej »nespecifičen«, kar pomeni, da naše telo aktivira toliko imunsko sposobnih celic (limfocitov, makrofagov,  dendritičnih celic in granulocitov) v okuženi sluznici, kolikor jih sploh more in jih dodatno še  po krvnem obtoku pošilja na mesta okužbe. Takšen vsesplošni napad sicer uniči mnoge viruse, velikokrat pa ne more ustaviti  najspretnejših 200 vrst virusov, ki povzročajo prehlad. Poškodbe sluznice zaradi virusov in imunskega odgovora na mestih okužb so tisto, kar povzroča zbadanje in vnetje pri prehladu, dopolnjujejo pa ga tudi velike količine sluzi v nosu in žrelu. 

»Simptomi prehlada se pojavijo po enem do štirih dneh po stiku z virusom prehlada in trajajo od tri do sedem dni. Značilni simptomi so redek izcedek iz nosu, zamašen nos, rdečina kože pod nosom, delna ali popolna začasna izguba voha, bolečina v predelu sinusov ali/in v žrelu, boleče požiranje, hripav glas ali izguba glasu, kihanje in kašljanje, glavobol, zamašenost ušes ali pritisk v ušesih. Prav tako je lahko prisotna zvišana telesna temperatura, nemalokrat se pojavi utrujenost, občutimo blago vrtoglavico, imamo pordeli očesni veznici, povečane in boleče bezgavke na vratu ter bolečine pri premikanju vratu,« pojasni asist. dr. Soklič Košak. 

ORL specialist pri pregledu in endoskopiji nosu vidi rdečino ter oteklino sluznice v nosu, povečano količino sluzi, pordelo žrelo, pomnožene in nabrekle limfatične otočke na sluznici žrela, rahlo pordeli in otečeni glasilki, povečane in na dotik boleče vratne bezgavke. 

Vemo, prehlad je zelo nalezljiv. Kako se okužimo? Sogovornica poudari, da se najpogosteje okužimo kontaktno s kontaminiranimi (umazanimi) rokami: če se z njimi dotikamo sluznice svojih oči, nosu, ust ali s kontaminiranimi predmeti (jedilnim priborom, kozarcem, dudo, hrano in podobno), če jih vnesemo na sluznico ust, nosu ali oči. Kapljično (velikost kapljic več kot 5 μm): ostanejo v zraku prostora do 17 minut, nato padejo na predmete in na tla. Širijo se s kihanjem, kašljanjem okužene osebe največ na razdalji enega metra. Če jih vdihnemo, se ustavijo na naši sluznici zgornjih dihal (nos, nosno žrelo, grlo) ali žrela. Z njimi potujejo virusi. Z aerosoli: to so nanodelci vlage v zraku velikosti manj kot 5 μm, običajno 1 μm, ki ostanejo v zraku več ur (tudi do 8 ur), nato se usedejo na predmete in na tla. Okužena oseba jih izloča z mirnim dihanjem, sežejo zelo daleč v prostoru (do 10 metrov). Pri vdihu zaradi svoje majhnosti prispejo v spodnja dihala (sapnik, pljuča). Z njimi potujejo virusi.

Povzročitelji prehlada so virusi – rinovirusi, koronavirusi (ostali, ne samo SARS CoV2), virusi gripe (influence), virusi parainfluence,  adenovirusi,  respiratorni sincicijski virus (RSV), enterovirusi, metapnevmovirusi.

Zdravljenje in lajšanje simptomov

Po besedah asist. dr. Soklič Košak so za zdravljenje prehlada zelo primerne dekongestivne kapljice ali pršilo (niso primerne za nosečnice); apliciramo do 7 dni 3-krat dnevno 2 kapljici/vpiha v vsako nosnico. Ne smemo pozabiti na vitamin C; ki skrajša trajanje prehlada, saj ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, prav tako vitamin D. Dr. Soklič Košak omeni, da lahko za skrajšanje prehlada posežemo tudi po cinku, ki ga jemljemo v odmerku 75 mg ali več na dan, a ga moramo začeti jemati prej kot 24 ur po začetku prehlada, navede sogovornica. Sogovornica še izpostavi, da so pri zdravljenju prehlada nepogrešljivi tudi analgetiki - zdravila proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature. Za lajšanje prehladnih težav je primerna fiziološka raztopina v kapljicah ali razpršilu. Kot dodatek v razpršilu fiziološke raztopine ali dekongestivnemu razpršilu za hitrejše celjenje poškodovane sluznice in popravljanje migetalk na sluznici je primerna pantotenska kislina (dekspantenol), strne navedbe o možnostih zdravljenja asist. dr. Soklič Košak. 

Nefarmakološki pristopi pri lajšanju prehlada  (rastlinski pripravki in izvlečki); BNO1016 (zmes petih uprašenih rastlinskih drog v obliki kapljic, sirupa ali tablet),  pripravki iz ameriških slamnikov (rodu Echinacea), navadnega bršljana (Hedera helix), sladkih korenov (rod Glycyrrhiza), čajevca (Camellia sinensis), navadnega repuha (Petasites hybridus), sladkega pelina (Artemisia annua) in velike koprive (Urtica dioica). 

Ameriški slamnik: V svoji oceni je Odbor za zdravila rastlinskega izvora (HMPC) upošteval številne klinične študije, v katerih so primerjali zdravila iz zelišč ameriškega slamnika s placebom za kratkoročno preprečevanje in zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti. Najpomembnejša klinična študija, opravljena pri odraslih, je pokazala, da lahko zdravila iz zelišč ameriškega slamnika, ki vsebujejo iztisnjen sok za peroralno jemanje, preprečijo in izboljšajo simptome prehlada hitreje kot placebo, če jih vzamemo pravočasno ¹. 

Zdravilne učinkovine ameriškega slamnika skozi oči Alfreda Vogla

Alfred Vogel se je rodil leta 1902 v mestu Aesch pri Baslu. Že od ranega otroštva je bil tesno povezan z zeliščarstvom. V pokrajini Appenzell je vodil naravno zdravilišče, zbiral zdravilna zelišča v pokrajini pod Alpami in razvil svoje prve izvlečke iz svežih rastlin. Odkril je, da imajo te boljši in obsežnejši učinek kot pa tinkture iz posušenih rastlin. Med drugim je bil tudi velik poznavalec ameriškega slamnika.

Ameriški slamnik (Echinacea purpurea) je  visoka rastlina ima koničaste ali zaobljene cvetove glav z oranžno ali rdečkasto sredico, značilno za skupino rastlin, ki s svojo drobno srčiko spominjajo na bodeče ježe. Od tod tudi izvira botanično ime »echinacea«, ki je izpeljanka grške besede »echinos«, kar pomeni morski ježek.

Danes je najbolj prepoznan po svojem zdravilnem učinkovanju, ko gre za prehlad in kot dobra preventiva, da se prehladom izognemo. Povprečen Evropejec letno preboli prehlad približno od dva do petkrat, tudi težje okužbe, kot je, recimo, gripa. Z ameriškim slamnikom si lahko obolenje lajšamo, ko nastopijo prvi simptomi in jih zdravimo, če je do bolezni že prišlo ².

Poleg bistvenih olj, ključne aktivne komponente ameriškega slamnika, vsebujejo še kafeinsko kislino, polisaharide, glikoproteine, poline (vrsta ogljikovodikov) in flavonoide. Specifično in močno pomembno vlogo pri ameriškem slamniku igrajo alkilamidi (tudi alkamidi), ki imajo veliko imunomodulatornih (učinkovine, ki vplivajo na delovanje imunskega odziva organizma) in protivnetnih lastnosti ².

»Tudi znanstveniki se intenzivno ukvarjajo z ameriškim slamnikom in sicer tako, da poskušajo izolirati učinkovine. Najprej so neuspešno iskali sestavine, ki preprečujejo rast povzročiteljev bolezni, ker so domnevali, da učinkujejo v tej smeri. Šele precej kasneje so ugotovili, da ameriški slamnik ne učinkuje kot antibiotik, temveč, da se njegov učinek kaže v tem, da okrepi obrambo v telesu. S tem so znanstveniki spoznali, da imajo pred seboj zelo pomembno rastlino, kajti imunski sistem spada med najbolj važne funkcije našega telesa. Brez dobrega imunskega sistema, dobre obrambe se življenje ne bi obdržalo. Stalno smo izpostavljeni milijonom bolezenskih klic. Te pa se lahko v človeku razmnožujejo in povzročijo škodo le, če imajo za to primerno gojišče in če je oslabljen obrambni sistem. Zato taka rastlina, kot je ameriški slamnik, dandanes postaja vedno bolj pomembna ².« A. Vogel

»Učinek je znanstveno dokazan

Znanstveniki so lahko dokazali učinek ameriškega slamnika, ki deluje kot stimulans na imunski sistem. Vse do danes jim pa ni uspelo, da bi ugotovili, katera učinkovina ima zasluge za ta učinek. Prepričan sem, da učinkovin ne moremo izolirati, kajti tu ne gre za eno samo specialno učinkovino, temveč za skupek življenjsko pomembnih snovi, ki jih rastlina vsebuje. Vedno drži za vse zdravilne rastline, da njihove učinkovine in ostale snovi dosežejo ta poseben učinek le, če delujejo kot celota; za rastlino, ki učinkuje na imunski sistem, pa to še posebno drži, ker se ta učinek ne omejuje le na en sam organ, temveč na cel organizem.

Sam sem lahko ugotovil, da ameriški slamnik aktivira delovanje imunskega sistema in s tem telesu nudi zaščito proti mikroorganizmom. Praksa mi je vedno znova pokazala, da se predvsem limfatični otroci (otroci, ki se na dražljaje okolja odzivajo predvsem s svojim limfnim sistemom), ki stalno bolehajo za prehladi in katarji, z rednim uživanjem pripravkov iz ameriškega slamnika, na primer Echinaforce, lahko otresejo te občutljivosti. Straši so mi pogosto potrdili, da so njihovi otroci kot tudi občutljivi odrasli postali vedno bolj odporni. Na podlagi svojih izkušenj sem prepričan, da ameriški slamnik okrepi telesu lastne obrambne sile, predvsem dejavnost fagocitov.

Kot so ugotovili znanstveniki, lahko ameriški slamnik onesposobi hialuronidazo (družina encimov) bakterij in jim s tem onemogoči, da bi se širile. Zaradi tega načina učinkovanja lahko lažje razumemo, kako učinkuje pri kačjem piku, kajti kačji strup tudi vsebuje hialuronidazo. Echinaforce lahko zato vedno znova uspešno uporabljamo za vse nalezljive bolezni. Telesu priskoči na pomoč povsod tam, kjer se mora okrepiti njegov lastni obrambni sistem ².« A. Vogel

Avtorica: Suzana Križ

Literatura in viri:

1.    Echinaceae purpureae herba, dostopno 25.10.2023, https://www.ema.europa.eu/en/medicines/herbal/echinaceae-purpureae-herba

2.    Alfred Vogel. 2012. Ljudski zdravnik. Švica: Založnik Verlag A. Vogel, Teufen; str. 369-373

https://www.avogel.si/imunski-sistem/gripe_in_prehladi.php