Vpliv omega-3 maščob na razvoj otrok

Ne spreglejte

Omega-3 maščobne kisline: nepogrešljive za razvoj možganov in oči pri otrocih

Zakaj so omega-3 maščobne kisline nepogrešljiva hrana za možgane? Možgani in očesna mrežnica otrok sta namreč v 60 odstotkih sestavljena iz esencialnih maščob. Te pa so nepogrešljive za pravilno potovanje živčnih signalov in vzpostavitev primernih vzorcev učenja.

Študije dokazujejo pomembno vlogo omega-3 maščobnih kislin pri razvoju možganov in oči pri otrocih. Novejše raziskave pa celo potrjujejo, da prehranska dopolnila omega-3 otrokom pomagajo zmanjšati simptome motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, izboljšajo delovanje možganov in podpirajo normalen razvoj vida. V članku pišemo tudi o (prekomerni) izpostavljenosti zaslonom že najmlajših, kako ekrani vplivajo na njihove oči in razvoj možganov, ter na kaj opozarjajo slovenske smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Kaj vse vpliva na zdrav razvoj otrokovih možganov?

Razvoj možganov se začne sočasno z razvojem drugih tkiv vse od oploditve dalje. Sprva si celice delijo iste lastnosti, s časom pa se število celic poveča. Srce ploda v 4. tednu že bije, ektoderm (ena od treh vrst celic v zarodku) pa še ni podoben možganom, živcem, koži, lasem, nohtom, sredici nadledvičnice in povrhnjemu delu prebavil. Še najbolj spominja na cev. Ta cev se oblikuje/napihne v mehurčke, ki bodo kasneje veliki in mali možgani, podaljšana hrbtenjača in hrbtenjača. Gre za nevrulacijo (nadaljnji razvoj v nevralno cev) in poteka od 4. tedna po oploditvi dalje. To je ključno obdobje za razvoj simetričnih, celostnih možganov. Napake iz tega obdobja so napake zapiranja nevralne cevi.

Od 6. tedna dalje se posamične celice že zelo razlikujejo – nastajajo nevroni in podporne celice. To obdobje (proliferacija) je pomembno, saj določa kolikšno bo njihovo končno število v 20. tednu. Kam se bodo prave celice naselile, določa obdobje migracije od 8.- do 24. tedna. Celice se selijo od znotraj navzven, od zadaj naprej, tiste, ki bodo najbolj zunaj v možganih, se tja naselijo najkasneje. Od 24. tedna dalje poteka organizacijaživčnih celic, njihovo brstenje in intenzivno povezovanje ̶ tvorba sinaps (stična točka živčnih celic). Prav tako od 24. tedna poteka mielinizacija, pri kateri živčne celice obda ovoj podpornih celic in mielina, kar omogoči izredno hiter prenos informacij med celicami. Ves čas je proces nadzorovan s strani posebnih molekul, hormonov, rastnih faktorjev, ki so v različnih obdobjih drugačni.

Hormonsko ravnovesje matere, spol ploda, prehrana v nosečnosti, dodatki folne kisline ali pa prisotnost alkohola in težkih kovin, zlasti v najbolj občutljivem obdobju pomembno vpliva na razvoj možganov ¹.

Vid se izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja

Ob rojstvu vid še ni popolno razvit. Po rojstvu se povečuje število celic, ki so v vidnem sistemu odgovorne za zaznavo vida in tudi njihova oblika, zgradba ter funkcija. Zato ob rojstvu dojenček še ne vidi razločno, lahko pa zazna gibajoč objekt na razdalji 30 cm. Pri dveh mesecih navadno že fokusira sliko na mrežnico, toda slika je še vedno zelo slaba. Ob rojstvu so donošeni otroci daljnovidni. Ker pa zrklo v prvih 3 letih zelo hitro raste, se le ta hitro zmanjšuje. V prvih treh letih zrklo zraste za 3 - 4 milimetre, nato pa 1 milimeter do odrasle dobe. Gibljivost zrkel po rojstvu še ni popolna in otroci pogosto malo poškilijo, kar pa se z izboljšanjem gibljivosti do 3 meseca popravi. Zaznava globine se razvije do 6 meseca ².

Vidna funkcija se torej izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja, nato pa se razvija do odrasle dobe oziroma do približno 18. leta.

Najpogostejše napake in bolezni so:

prirojena siva mrena (katarakti), ki lahko nastopi tudi nekaj mesecev po rojstvu,
zelena mrena (glavkom) ali povišan očesni tlak, kjer je pomembna zgodnja in hitra obravnava ̶ prvi pokazatelj te bolezni so velike roženice,
prirojena povešenost očesne veke (ptoza) je v nadaljevanju lahko problematična za razvoj vida, ker zakriva zenico in vstop vidnega dražljaja v oko.

Pomembna vloga omega-3 maščobnih kislin pri razvoju možganov in oči

Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobne kisline. Naše telo jih ne more samo proizvesti, zato jih moramo zaužiti s hrano. Zaužite omega-3 maščobe se v telesu razgradijo v eikozapentaenojsko kislino (EPK) in dokozaheksaenojsko kislino (DHK), ki se vgradijo v celice, kjer jih telo potrebuje ᶟ.

Omega-3 maščobni kislini EPK in DHK sta ključni za normalno delovanje in razvoj možganov ter oči v vseh življenjskih obdobjih. Vse bolj se potrjuje, da imata EPK in DHK pomembno vlogo pri razvoju otrokovih možganov. Več študij je namreč povezalo uživanje rib pri nosečnicah ali uporabo ribjega olja z boljšimi rezultati za njihove otroke na testih inteligence in delovanja možganov v zgodnjem otroštvu. Te maščobne kisline so ključnega pomena tudi za vzdrževanje normalnega delovanja možganov skozi vse življenje. Veliko jih je v celičnih membranah možganskih celic, saj ohranjajo njihovo zdravje in olajšajo komunikacijo med možganskimi celicami. Zato je pomembno, da dobimo dovolj omega-3 maščobnih kislin in se s tem izognemo nekaterim omenjenim škodljivim učinkom, ki vplivajo na delovanje in razvoj možganov ⁴.

Kakšno vlogo imajo prehranska dopolnila pri nadomeščanju omega-3 maščobnih kislin?

Študije dokazujejo, da prehranska dopolnila omega-3 otrokom nudijo številne koristi. Nekatere od raziskav potrjujejo, da lahko dodatki omega-3 pomagajo zmanjšati simptome motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih. ADHD je pogosto stanje, povezano s simptomi, kot so hiperaktivnost, impulzivnost in težave z osredotočanjem. Preiskava 16 študij je pokazala, da omega-3 maščobne kisline izboljšajo spomin, pozornost, učenje, impulzivnost in hiperaktivnost, na katere pogosto vpliva ADHD. V 16-tedenski študiji (vključenih je bilo 79 dečkov) pa so potrdili, da jemanje 1.300 mg omega-3/dan izboljša pozornost tako pri tistih z ADHD kot tistih, ki nimajo potrjene motnje pozornosti ⁵.

Omega-3 maščobne kisline glede na novo opravljene študije potrjujejo izboljšanje delovanje možganov in razpoloženje pri otrocih – zlasti učenje, spomin in razvoj možganov. V 6-mesečni študiji je 183 otrok, ki so jedli namaz z visoko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin, doživelo izboljšano verbalno učenje in spomin ⁵.

Po navedbah Evropske agencije za varnost hrane DHK omega-3 maščobne kisline podpirajo normalen razvoj vida (koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK). Največja koncentracija DHK omega-3 maščobnih kislin v telesu se nahaja prav v mrežnici očesa. DHK omega-3 sodelujejo v delu, ki skrbi, da otrok dobro vidi v različnih svetlobnih pogojih. Hkrati imajo omega-3 tudi zaščitno funkcijo ̶ ščitijo pred makularno degeneracijo (spremembe rumene pege) in sindromom suhih oči ⁸.

Poleg tega več študij kaže, da omega-3 maščobe pomagajo pri preprečevanju depresije in motenj razpoloženja pri otrocih ⁵.

Izpostavljenost zaslonom in kaj pravijo slovenske smernice

Danes so že majhni otroci izpostavljeni različnim zaslonom (telefon, tablični računalniki ipd.) Kako pa na razvoj možganov in vida vplivajo pametne naprave?

Močno odmeva raziskava z magnetnoresonančnim slikanjem možganov pri predšolskih otrocih, ki so bili prekomerno izpostavljeni zaslonom, saj je pokazala spremenjeno strukturo možganov. Prekomerna uporaba zaslonov je bila povezana z okrnjeno mikrostrukturno organizacijo in mielinizacijo možganske beline. Ta podpira jezikovne veščine, nastajajoče veščine pismenosti ter izvršilne funkcije.

Poleg morebitnega vpliva na razvoj kratkovidnosti se z naraščanjem časa, preživetega pred zasloni, povečuje tudi možnost pojava sindroma utrujenih oči. Kaže se z glavobolom, bolečinami v očeh, suhimi očmi, prekomernim solzenjem, meglenim ali dvojnim vidom ⁶.

Rezultati raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji JAMA Pediatrics, potrjujejo, da izpostavljenost pred zaslonom pri otrocih starih 1 leto, vpliva na 5 področij razvojnega zaostanka (komunikacija, motorika, reševanja problemov ter osebne in socialne spretnosti) v kasnejšem obdobju, ko so stari 2 in 4 let⁷.

Maja 2021 so izšle slovenske smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Na pobudo primarnih pediatrov jih je pripravila multidisciplinarna skupina strokovnjakov, ki se pri delu ukvarjajo z otroki ter mladostniki. Gre za prva slovenska nacionalna priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Komu so namenjene? Smernice so namenjene vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki. Glavni namen pripravljenih smernic je poenoten pristop vseh strokovnjakov, vključenih v delo z otroki ter mladostniki, k svetovanju staršem glede uporabe zaslonov pri njihovih otrocih in mladostnikih ⁶.

Avtorica: Suzana Križ