Kar seješ v črevo, žanje telo.

Pospešek v raziskovanju mlečnokislinskih bakterij lahko pripišemo Bolgaru, dr. Stamenu Grigorovu, ki je v Švico, kjer je na ženevski medicinski fakulteti prevzel mesto raziskovalca, vzel domač jogurt, ki mu ga je bila pripravila njegova mladoporočenka. Jogurt je bil pač priročno živilo - ni se hitro pokvaril, nasitil je in še osvežil. Ker so v tistem času ravno vznikale govorice, da je jogurt tudi zdravilen, se je mladi raziskovalec kanil govorice preveriti z mikroskopom. Opazil je bakterijo, ki laktozo – mlečni sladkor - spreminja v različne koristne maščobne kisline. Poimenoval jo je Lactobacillus bulgaricus.

Ruski znanstvenik, Elja Mečnikov, je kajpak slišal za Grigorovo odkritje. Vlogo in pomen mlečne kisline pri intestinalnem zdravju je vneto preučeval že nekaj let. Dve leti za Grigorovom, leta 1905, je objavil znamenito študijo o povezavi med dolgoživostjo in uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, ki jo je opravil po preučevanju dolgoživosti bolgarskih kmetov. Kmalu po Mečnikovi objavi je postal bolgarski jogurt najbolj zaželen eliksir življenja. Pripisovali so mu izjemne kurativne sposobnosti: zdravil naj bi vsemogoče bolezni, vključno z duševnimi, depresijo, melanholijo in celo hipohondrijo. Jogurt je postal živilo, ki se ga je prodajalo po lekarnah širom Evrope in ZDA. Jogurtna mrzlica se je 1920, saj so odkrili novo »super« mlečnokislinsko bakterijo, Lactobacillus acidophillus. Ta vrsta bakterije je zaznamovala vznik bakterioterapije, ki velja za predhodnico suplementacije s sodobnimi probiotiki. 

Danes so najbolj poznani določeni sevi mlečnokislinskih bakterij iz heterogene skupine laktobacilov, ki je z letom 2020 reklasificirana v 25 rodov, in sevi bakterij iz rodu Bifidobacterium. Skupaj z nekaterimi enterokoki ter streptokoki jih označujemo kot probiotike. Skovanka latinskega »pro« in grške besede »bios«, je povedna; v tem času bi jo lahko parafrazirano prevedli kot »za življenje gre«. Podobo kot jogurtna mrzlica pred več kot 100. leti, je danes na trgu izjemna množica izdelkov, ki vsebujejo vsaj mlečnokislinske bakterije, mnogi pa tudi vlaknine, fruktooligosaharide (FOS) ali galaktoligosaharide (GOS) - prebiotike, ki se ne prebavijo, a pozitivno vplivajo na rast in aktivnost probiotičih bakterij. Kadar so v formulaciji združeni probiotične bakterije s prebiotiki, govorimo o simbiotiku.

Probiotiki so po Gramu pozitivne bakterije, ki znajo brez prisotnosti kisika razgraditi ogljikove hidrate in jih spremeniti v mlečno kislino. Zaužiti v zadostni količini, dobrodejno vplivajo na zdravje gostitelja. Za živilsko in farmacevtsko industrijo sta identifikacija in klasifikacija dobrodejnih mikrobov izjemnega pomena, saj se mlečnokislinske bakterije med seboj razlikujejo po učinkovitosti, varnosti in obstojnosti. Določanje vrst in sevov glede na fenotipske in genotipske značilnosti se vse bolj umika sekvenciranju mikrobne DNA, ki je najbolj natančna, stroškovno smiselna in tudi metodološko boljša tehnologija.[1]

A vsaka mlečnokislinska bakterija nima probiotičnih učinkov. Za probiotične lastnosti, morajo bakterije izpolnjevati sledeče pogoje:

• Prispeti nespremenjena do črevesne in vaginalne sluznice in preživeti vpliv želodčne in žolčne kisline, encimov in imunskih faktorjev gostitelja.
• Gre za žive, neadaptogene mlečnokisilnakske organizme, ki ne pozivajo toksičnih snovi ali povzročajo bolezni.
• Ob primernem shranjevanju morajo biti stabilni in prisotni v zadostni količini (10⁶-10⁹ CFU/g) skozi vso obdobje roka uporabe.
• Biti morajo sposobni pripenjanja (adhezije) na epitelijske celice in se tam razmnoževati.
• Biti sposobni sintetizirati protimikrobne snovi in encime za spodbujanje prebave in
• imeti zmožnost povrniti mikrobiotsko ravnovesje. [2]

Pri Terranovi svoje formulacije vključujemo zgolj mlečnokislinske bakterije dveh najbolj uglednih, inovativnih ter tehnološko najnaprednejših svetovnih inštitucij.

Sevi iz skupine laktobacilov so iz banke inštituta Rosell® Institute for Microbiome and Probiotics, ki ima svoje izpostave po Kanadi, ZDA in Evropi. V sodelovanju z univerzami in drugimi znanstvenimi institucijami po vsem svetu so zasnovali več kot 600 formulacij, v lasti imajo več kot 40 patentiranih sevov, o katerih je objavljenih več kot 300 študij.

Največkrat dokumentirano bakterijo, Bifidobacterium animalis, subsp. lactis BB-12, so prvič iz mleka uspeli izolirati prav v danski družbi CHR Hansen. Podjetje ima več kot 100 letne izkušnje v razvoju probiotikiov za človeško mikrobioto, pod njihovim okriljem deluje tudi ugledna iniciativa The Probiotics Institute™. V svojem asortimaju ima CHR Hansen z dvojno slepimi, randomiziranimi, kliničnimi raziskavami dokazane učinkovite, dobro opisane različne mlečnokislinske bakterije oz. njihove seve. Med njimi je Bifidobacterium animalis, subsp. lactis BB-12, ki je najbolj znana, raziskana in opisana dobrodejna bakterija na svetu, V formulacije vseh svojih izdelkov dodajamo sev BB-12 CHR Hansen tudi pri Terranovi.

Veliko kakovostnih kliničnih študij dokazuje, da probiotiki pomagajo pri različnih prebavnih motnjah, diabetesu, pri celjenju ran, aknavosti, anksioznosti, depresiji in luskavici. Mehanizmi delovanja probiotikov vključujejo proizvodnjo bakteriocinov, proizvodnjo kratkoverižnih maščobnih kislin, moduliranje imunskega sistema in živčnega sistema. Danes vemo tudi, da so mehanizmi delovanja odvisni od seva, ne od vrste mlečnokislinske bakterije. Ne obstaja en sam probiotik, ki bi bil koristen za vsak simptom. Probiotike je treba izbirati glede na sestavo in kombinacijo sevov.

V Probiotičnem kompleksu s prebiotiki, Prebavnih encimih s probiotiki, Prijazni mikroflori za otroke, Življenjskem napitku ter Prikritem zelenju, supernapitku za otroke, so vsi ali zgolj izbrana kombinacija naslednjih sevov:

• Lactobacillus plantarum (Rosell-1012)
• Lactobacillus casei (Rosell-215)
• Lactobacillus rhamnosus (Rosell-11)
• Lactobacillus acidophilus (Rosell-52)
• Bifidobacterium lactis (CHR Hansen BB-12)

Tri najbolj znane probiotične (od petih) bakterije pod lupo

1. Bifidobacterium lactis (CHR Hansen BB-12) 
ODRASLI:

• Sev je povezan z nižjim nivojem specifičnih bakterij, ki slabšajo oralno zdravje.[3]
• Sev je povezan z bolj regularnim, rednim odvajanjem blata pri odraslih in starostnikih.[4]^,[5]
• Študija povezuje sev s koristmi za delovanje imunskega sistema.[6]
• Povezan z zdravim nivojem holesterola. [7]

OTROCI

• Sev je povezan z mehkejšo konsistenco blata, pogostejšim ter rednim odvajanjem.[8]^,[9]
• Sev je povezan s manjšo jokavostjo in nerazpoloženjem pri dojenčkih.[10]^, [8]
• Sev je povezan z daljšim spancem jokavih dojenčkov in izboljšano kakovostjo življenja njihovih staršev.[8]
• Sev je povezan z redkejšimi respiratornimi stiskami.[11]^,[12],[13]
• Sev je povezan z izboljšano podporo imunskega sistema.[14]
• Sev je povezan z redkejšo pojavnostjo rdeče, suhe kože in temenc pri dojenčkih.[15]

Študije kažejo, da sta z gastrointestinalnim zdravjem povezana:
2. L. rhamnosus R-11
3. L. helveticus R-52

Indikacije:

• Kombinacija sevov povezana s preprečevanjem driske ob uživanju antibiotikov.[16]
• Kombinacija sevov povezana z blaženjem sindroma razdražljivega črevesja.[17]
• Kombinacija sevov povezana z večanjem tolerance na laktozo.[18]

Glede na študije, naj bi bil tudi z imunskim sistemom povezan:
 L. helveticus R-52

Indikacije:

• Sev ima močno adherenco na epitelne celice v črevesju in grlu. Zmanjševal naj bi pogostost in intenzivnost simptomov prehladov in gripe pri šolarjih in dojenčkih.[19]^,[20]
• Glede na študije v kombinaciji z L. rhamnosus R-11 lahko pomembno zviša IgG4 protitielesa, kar kaže na boljšo toleranco na prebavo kravjega mleka in zmanjšano aktivacijo T celic in zmanjšan imunski odziv.[21]

Vpliv na žensko vaginalno mikrobioto:
L. rhamnosus R-11
L. helveticus R-52

Indikacije:
Študija na 103 nosečnicah, ki so rodile s carskim rezom, je pokazala, da je kombinacija dodajanja obeh probiotikov znižala število opurtunističnih mikrobov Candida albicans, Staphylococcus aureus in E. coli v vagini ženske, amniotski tekočini in prebavni cevi novorojenčka.[22] Druga raziskava, opravljena na 98 ženskah, ki so rodile s carskim rezom, je pokazala, da je skupina, ki je dodajala kombinacijo obeh sevov, imela po porodu eubiotično mikrobioto, pri čemer je bila mikrobiota vseh participantk v kontrolni skupini disbiotična. [23]

Viri in literartura:

[1] https://doi.org/10.1007/s10068-020-00802-x

[2] DOI:10.2174/2213476X06666190206120712

[3] DOI: 10.1080/00016350802089467

[4] DOI: 10.1017/S0007114515003347

[5] PMID: 17653486

[6] DOI: 10.1017/S000711451100420X

[7] DOI: 10.3168/jds.2010-4128

[8] DOI: 10.3920/BM2020.0233

[9] DOI: 10.1542/peds.2004-1815

[10] DOI: 10.1111/apt.15561

[11] DOI: 10.1017/S0007114510003685

[12] DOI: 10.1038/pr.2015.174

[13] DOI: 10.1017/S0007114508116282

[14] DOI: 10.1177/0148607111430817

[15] DOI: 10.1046/j.1365-2222.2000.00943.x

[16] Tlaskal P. et al. (2005) Probiotics in the Treatment of Diarrheal Disease of Viral Etiology in Children. NAFAS. 3(6): 25-28

[17] Benes Z. et al. (2006) Probiotic Combination for IBS. A Pilot Clinical Study. Nutrafoods. 5(1): 20-27

[18] Kocian J. (1994) Further possibilities in the treatment of lactose intolerance-lactobacilli. Prakticky Lekar. 74:212-[19] DOI:10.1177/1753465810379010

[20] DOI: 10.1111/j.1365-2222.2008.02942.x

[21] DOI: 10.3109/08910600903444234

[22] Chayka VK. et al. (2006) Prevention of dysbacteriosis in pregnant and women recently confined with surgical delivery. «News of Medicine and pharmacy». N°19

[23] Chayka VK. et al. (2006) Prevention of dysbacteriosis in pregnant and women recently confined with surgical delivery. «News of Medicine and pharmacy». N°19