Primerna prehrana je ključna za optimalno rast in razvoj otroka

Znano je, da se prehranjevalne navade, pridobljene v zgodnjem otroštvu, pogosto vzdržujejo do konca življenja. Vrtci in šole predstavljajo dve vrsti okolja, ki lahko izrazito pripomore k razvoju zdravih prehranjevalnih navad in zdravega življenjskega sloga v življenju odraščajočega otroka. V sklopu organizirane prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah otroci v vrtcu pokrijejo okoli 70 % svojih dnevnih potreb po hranilih in energiji, osnovnošolci pa več kot 50 %. Zaradi tega je kvaliteta prehrane v teh institucijah izjemnega pomena za dolgoročno zdravje.

Prehrana v vzgojno izobraževalnih ustanovah

V Sloveniji imamo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami vzpostavljen odličen sistem organizirane prehrane v vrtcih in šolah. Podprt je z zakonodajo, strokovnimi, človeškimi in prostorskimi viri in je urejen s posebnim zakonom o šolski prehrani. Pomembno je tudi, da ta zakon omogoča vsem otrokom enake možnosti, še dodatno skrb pa namenja socialno šibkim in ranljivim. Eden od obrokov je subvencioniran, za otroke iz manj premožnih družin pa je prehrana tudi brezplačna.

Strokovno spremljanje prehrane s svetovanjem vsako leto načrtujejo in izvajajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izvede pa se lahko tudi na pobudo Inšpektorata RS za šolstvo in šport. Strokovnjaki si prizadevajo, da sta v malice in kosila redno vključena sadje in zelenjava in čim manj visokokaloričnih in s hranili revnih živil, na primer ocvrtih in predelanih živil. Na splošno bi lahko ocenili, da se jedilniki v nekaterih vidikih v zadnjem desetletju izboljšujejo. Za pripravo jedi se uporablja manj maščob, nasičene maščobe predvsem živalskega izvora se nadomeščajo z enkrat in večkrat nasičenimi rastlinskimi olji, na različne načine pa se tudi trudijo omejevati sol v prehrani. Poleg tega se je z zakonom omejilo trženje nezdravih živil iz avtomatov, predvsem sladkih pijač in prigrizkov, izvajajo se tudi številni projekti in iniciative za spodbudo zdravih prehranjevalnih navad, kot so na primer tradicionalen slovenski zajtrk in različni portali, ki so namenjeni strokovnemu izobraževanju zaposlenih v teh zavodih, ki skrbijo za načrtovanje in pripravo obrokov.

Izzivi in problemi

Kljub temu še vedno večina zavodov preveč pogosto v jedilnike vključuje polpripravljene, gotove oziroma instant jedi, ki so seveda z vidika hranilne vrednosti osiromašene, po drugi strani pa energijsko goste in hiperpalatabilne, torej takšne, ki stimulirajo naš apetit. Poleg tega pa so še vedno premalokrat na meniju zastopane ribe in neprocesirana, intaktna žita ter po drugi strani prepogosto sladki in slani pekovski in slaščičarski izdelki ter izdelki iz testa, ki v resnici nimajo veliko skupnega s pravimi polnozrnatimi žitaricami. Tudi ponudba sladkih napitkov in sokov, ki na zelo hiter način doprinesejo k energijskemu presežku, vsebujejo pa zanemarljiv delež hranil, je še vedno prepogosta. Implementacija takšnih izdelkov v šolsko prehrano je deloma tudi povezana s slabimi prehranjevalnimi navadami, ki jih otroci prinesejo v te ustanove in ki imajo za posledice zavračanje zdravih, nepredelanih živil in neješčnost. Poleg se tega zaradi različnih prehranjevalnih navad, preferenc in prehranskih »ideologij«, ki jih imajo starši in jih prenesejo na svoje otroke, pojavi pogosto tudi problem pri uskladitvi njihovih želja na eni ter strokovnih priporočil na drugi strani.

Slabe prehranjevalne navade Slovencev in debelilno okolje

V 21. stoletju skoraj ves svet živi v »debelilnem« okolju, ki ga definirata na eni strani energijsko gosta, visoko kalorična hrana, v katerih naše brbončice in naši možgani naravnost »uživajo« in je za povrh vsega še zelo poceni in na drugi strani življenjske razmere, ki nam omogočajo »varčevanje« energije na vsakem koraku, saj lahko s pomočjo transporta, interneta in drugih modernih tehnologij praktično vse aktivnosti opravimo iz naslanjača. Na tak način je seveda tudi veliko lažje naročiti že pripravljeno hrano, kot pa uporabiti energijo in čas, da obrok pripravimo sami z izbranimi in kvalitetnimi sestavinami. Podatki o prehranjevanju prebivalcev Slovenije niso vzpodbudni. Prehranjujemo se nekvalitetno, uživamo preveč nasičenih, živalskih maščob in premalo rib, premalo zelenjave, porcije na krožnikih pa so prevelike. V naših obrokih je preveč soli, sladkorja in visoko predelanih in prečiščenih živil, uživamo pa tudi preveč alkohola in sladkih pijač ter poživil. Podobno stanje se kaže tudi pri otrocih in mladostnikih.

Kakšne so posledice?

V zadnjih štiridesetih letih se je na svetovnem nivoju delež debelih otrok in mladostnikov v starostni skupini med 5 in 19 let povečal kar za desetkrat. Tudi v Sloveniji je delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok naraščal; ta trend se je od leta 2011 sicer zmanjšalin celo začel padati, vendar je pandemija koronavirusa zadeve ponovno obrnila v negativno smer. Naraščanje debelosti v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok s presnovnimi motnjami (npr. sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom), ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Presnovni sindrom je definiran kot prisotnost vsaj treh patologij v markerjih, ki jih merimo za oceno zdravstvene slike, in sicer: povečanega obsega okoli pasu, povišane glukoze in trigliceridov v krvi, povišanega krvnega sladkorja, povišanega krvnega tlaka in znižanega HDL holesterola. Danes ima v Evropi že več kot milijon otrok prisotne vsaj tri kazalnike presnovnega sindroma. Otroci, ki so debeli, bodo zelo verjetno debeli tudi v odrasli dobi, bolezni, ki so povezane z debelostjo, pa so običajno bolj izražene, kadar je debelost prisotna dalj časa. Obstaja marker, t.i. adiposity rebound, ki pove, kako hitro v otroštvu indeks telesne mase začne strmo naraščati in ta marker zelo dobro napoveduje debelost v odraslosti. Ker je debelost pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti, ki ga je mogoče preprečiti, in ker je debelost težko zdraviti, je njeno preprečevanje še toliko pomembnejše. Poleg škodljivih posledic za zdravje pa ima debelost tudi številne psihološke in socialne negativne učinke in predstavlja visoko finančno breme.

Kaj lahko naredimo?

V prvi vrsti smo starši najbolj odgovorni za to, da otroku privzgojimo zdrave prehranjevalne navade. Vzorci prehranjevanja se vzpostavljajo že v družini in navadno otroci radi uživajo hrano, ki so jo navajeni od doma. Izredno pomembno je, da z vzgojo za zdravo prehrano in vsakodnevno telesno dejavnost pričnemo že v najzgodnejšem obdobju življenja, ki jo nato ohranjamo in krepimo skozi proces izobraževanja vse do samostojnosti posameznika. Vedeti moramo, da že pri dojenčku poteka izrazit boj za okus in ključno je, da z dojenjem in po 6. mesecu starosti s pripravo hrane iz osnovnih živil doma zagotovimo otroku spoznavanje z naravnimi okusi. Otrok ima prirojeno nekoliko večje nagnjenje do sladkega in zavrača grenko, sicer pa je glede okusa kot »bel nepopisan list«. Okusi hrane, s katerimi se bo srečal v zgodnjem otroštvu, ga bodo privlačili tudi naprej v življenju in se jim bo težje odrekel. Zato skušajmo zagotoviti, da se bo v zgodnjem otroštvu srečeval predvsem s hrano, ki bo zmerno sladka, slana in mastna.

Debelost se pogosto pojavlja kot družinski fenomen, vendar najpogosteje ne zaradi dedne zasnove oziroma »slabe genetike«, ampak zaradi istega življenjskega sloga vseh članov družine. Zato pogosto slišimo, da otroku, ki ima povečano telesno težo, težko uspe težo normalizirati, če se mu v teh prizadevanjih ne pridružijo vsi člani družine. Na prehranske odločitve družine vplivajo možnosti in dostopnost v okolju in socialno-ekonomski status, vendar pa tudi posameznikove osebne izbire. Kljub temu pa ne smemo zanemariti posameznikove genetike in predvsem epigenetike. V zadnjem desetletju se je zelo razvilo razumevanje, t.i. »metabolnega oziroma presnovnega programiranja«. Ta pojem razlaga, da so številni presnovni dejavniki v razvoju otroka pred in takoj po rojstvu v precejšnji meri odvisni od prehranskih navad in prehranskega statusa matere in so povezani z otrokovo zdravstveno sliko tudi kasneje v življenju – to je s povečanim tveganjem za razvoj debelosti in presnovnih bolezni. Vemo, da ima dojenje številne dolgoročne pozitivne učinke na zdravje. Otroci, ki so bili dojeni, imajo v odrasli dobi značilno nižje vrednosti krvnega tlaka in skupnega holesterola v krvi, nižjo prevalenco debelosti in sladkorne bolezni tipa dva, imajo pa tudi boljše rezultate inteligenčnih testiranj.

Pomen telesne aktivnosti

Poleg ustrezne prehrane je seveda ključnega pomena spodbujanje fizične aktivnosti, saj smo ljudje ne nazadnje ustvarjeni za gibanje, na kar pa v sodobnem okolju vedno bolj pozabljamo. Redna fizična aktivnost poleg povečane porabe energije izboljša tudi kardio-respiratorni sistem in obenem stimulira sintezo mišične mase. Slednja igra izjemno zaščitno vlogo, saj spodbuja tvorbo protivnetnih miokinov, izboljša antioksidativne telesne sisteme in poleg biomehanske zaščite nudi tudi biokemično zaščito organizma pred boleznimi, ki so povezane s previsokim vnosom energije, kot je to debelost. Med vsemi oblikami debelosti je za zdravje najbolj ogrožajoča t.i. sarkopenična debelost, kjer imajo posamezniki hkraten upad mišične mase in povečano količino telesnega maščevja in dokazano je, da telesna aktivnost in s tem povezano ohranjanje mišične mase preprečuje takšno obliko debelosti.

Psihološki aspekti prehranjevanja mladostnikov

Hrana ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen. Pri majhnem otroku pomenijo prve izkušnje s hrano tudi prve izkušnje ugodja. Občutek pomiritve, potešitve in tolažbe, izkušnje dajanja in sprejemanja se ob uživanju hrane pojavljajo tudi kasneje v življenju. V najstniškem obdobju pride do izrazitih sprememb na nivoju telesnega, duševnega in socialnega počutja, kar s sabo prinese tudi dvome, nelagodje, strahove in hrana lahko predstavlja tudi sredstvo, h kateremu se pogosto zatekamo, da bi se lažje soočali s stresorji. Lahko se izraža kot hipo- ali hiperfagija, torej, da jemo premalo ali preveč. Hkrati pa seveda način prehranjevanja neposredno vpliva na telesno težo in zaradi številnih pritiskov s strani družbe in medijev se v želji po »popolni« postavi in idealih lahko pojavijo resne motnje hranjenja predvsem v najstniških letih in predvsem pri dekletih, čeprav je to zelo pogost pojav tudi pri fantih.

Pripravil: dr. Leon Bedrač