Basket 0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Potovalna driska: Ko mikrobi spremenijo potovalne načrte.

V poletnih mesecih se večina ljudi odpravi na morje, na potovanje, skratka nekam na lepše. A lepote se kaj hitro lahko prevesijo v tegobe, če zbolimo za potovalno drisko. Gre za bolezen, ki je največkrat posledica uživanja okužene hrane ali vode. Čeprav lahko za njo zbolimo kjerkoli, pogosto spremlja popotnike na potovanju v Afriko, Južno Ameriko ali v države v razvoju. Največja nevarnost je dehidracija, zato je ustrezna rehidracija nujna.
Potovalna driska: Ko mikrobi spremenijo potovalne načrte.

Glede na epidemiološke podatke, naj bi za potovalno drisko zbolelo 10 do 40 % popotnikov, pri čemer je odstotek višji v primeru, ko popotnik potuje iz razvite države v državo v razvoju. Povzročajo jo lahko virusi, bakterije in paraziti, a večina izvorov je bakterijskih. Običajno telo v nekaj dneh samo od sebe premaga okužbo. Najbolj ogroženi so starostniki in dojenčki.

Resda smo zadnji dve leti zelo malo potovali, a vse kaže, da bo letošnje leto drugačno. Ljudje se bolj pogumno odločajo za dopuste v daljnih, tudi nerazvitih krajih. Pogostost potovalne driske variira glede na destinacijo potnika, državo iz katere prihaja, trajanja izpostavitve in letnega časa. Za potovalno drisko zbolita oba spola enako pogosto, a na njen razvoj pa vpliva celo genetika, zato so določene osebe bolj nagnjene k obolevanju za potovalno drisko. Na posameznem potovanju lahko osebo potovalna driska prizadene tudi večkrat.

Bolezen se prenaša po fekalno-oralni poti, običajno z zaužitjem odgovornega patogena s hrano ali pijačo. Občasno lahko oseba dobi potovalno drisko tudi z naključnim rokovanjem z okuženimi predmeti ali nenamernim zaužitjem kontaminirane vode, npr. v bazenih. Poleg tega pa so pomembni vektorji enteričnih patogenov tudi insekti, še posebej muhe.

Dejavniki tveganja za razvoj potovalne driske so tudi hipoklorhidrija (pomanjkanje želodčne kisline) in uporaba zdravil za znižanje želodčne kisline.

Ostali dejavniki tveganja predstavljajo vnetne črevesne bolezni, sladkorna bolezen, zmanjšana imunost, kronične bolezni ledvic in avanturizem pri izbiri živil. Ker otroci še nimajo docela razvitega imunskega sistema, pogosto raziskujejo svet okoli sebe tudi s polaganjem predmetov v usta, so neselektivni pri izbiri vode in živil, imajo slabšo higieno rok ter so pred potovanjem manjkrat deležni preventivnih nasvetov glede vzdrževanja higienskih standardov, je incidenca potovalne driske med njimi večja.

90 % vseh potovalnih drisk lahko pripišemo bakterijam. Najpogostejši patogen je E. coli, predvsem Enterotoksikogena E. coli (ETEC), odgovoren za kar 30 do 60 % vseh potovalnih drisk. Še posebno nevarna je za otroke v državah v razvoju, kjer je odgovorna celo za visoko smrtnost otrok. Poleg ETEC so nevarne tudi druge vrste E.coli, npr. EAEC, EIEC, DAEC, ter druge bakterije salmonela, šigela, kampilobakterije, Yersinia enterolitica. Z Clostridium difficile se lahko pogosteje okužijo predvsem potniki, ki na potovanju uživajo antimalarike ali antibiotike. Vibrio parahemolyticus pa je pogosto povezan z uživanjem presne morske hrane, kot so sušiji, cheviche itd. Nedolžni niso niti rotavirusi, norovirusi, astrovirusi in enterični adenovirusi, ki soodgovorni za 10 % potovalnih drisk. Kadar potovalna driska traja več kot 2 tedna, je treba pomisliti tudi na okužbo s parazitom. Okužbe z Giardio lamblio, Entamebo histolitico, Dientamebo fragilis, Cyclospora cayetanensis so v posameznih delih sveta sorazmerno pogoste.

 

KLINIČNI ZNAKI

Največkrat se klinični znaki pojavijo v roku dveh dni od izpostavljenosti okužbi v tuji državi, kar 90% vseh pa se pojavi v oknu prvih dveh tednov prebivanja na novi lokaciji. Večina bakterijskih ali virusnih patogenov ima inkubacijsko dobo (čas med izpostavljenostjo virusu in med pojavom simptomov) krajšo od 24 ur, le pri Campylobacter jejuni je ta daljša, in sicer od treh do desetih dni.

Čeprav nobena ni prijetna, vsaka driska ni potovalna driska. O slednji govorimo, ko oseba odvaja blato trikrat ali večkrat dnevno v roku 24. ur, je na potovanju ali se je iz njega vrnila v zadnjih 10. dneh in ima še vsaj enega izmed simptomov: slabost, bruhanje, abdominalni krči, povišano temperaturo, kri ali sluz v blatu ali nezmožnost zadrževanja blata. Pri otrocih za potovalno drisko opredelimo vsako, več kot za dvakrat povečano frekvenco odvajanja neformiranega blata na 24 ur ob vsaj enem izmed predhodno naštetih dodatnih simptomov.

Glavni simptomi so driska, oz vodeno blato s sluzjo ali brez (odvisno, kateri patogen povzroča simptome), nezmožnost zadrževanja odvajanja, krči oz nelagodje v abdominalnem predelu. Kadar je za okužbo odgovorna Giardia lamblia, se pojavijo tudi simptomi v zgornjih prebavilih: bruhanje, izpahovanje in slabost.

Petdeset odstotkov vseh okužb mine brez posebnosti in brez zdravil v 48. urah, v povprečju pa v 4. dneh. Nekdaj so študije menile, da potovalna driska ne pušča nobenih posledic, danes pa raziskave kažejo, da je odgovorna za pojavnost oziroma razvoj 10 % sindromov razdražljivega črevesja.


ZDRAVLJENJE

Težji potek potovalne driske zdravimo z antibiotiki, osebo tudi rehidriramo, v primeru okužbe s parazitom pa z ustreznim antiparazitikom.

V preventivne namene, kot samostojna terapija ali ob farmakološkm zdravljenju potovalne driske in diareje nasploh, se uporabljajo tudi mlečnokislinske bakterije. Pri potovalnih driskah so se še posebej izkazali naslednji znani koristni mikrobi Saccharomyces boulardi, Lactobacillus rhamnosus, Lactobacillus acidophilus. Hkrati pri izbiri probiotičnih preparatov, raje izberimo takšne, ki vsebujejo več sevov, saj lahko preko različnih mehanizmov in v sinergiji nudijo največje koristi gostitelju.

Zato le poskrbite za svojo prebavo že pred potovanjem in si tako prihranite skrbi za neutrudno raziskovanje javnih stranišč, raje odkrijte naravne nove kotičke prijetnejših tujih krajev.

_________________________________________________________________________________________________________________________

VIRI IN LITERATURA:

  • LaRocque R., Harris J.B. Travelers’ diarrhea: Microbiology, epidemiology, and prevention. Available at: https://www.uptodate. com/contents/travelers-diarrhea-microbiology-epidemiology-and-prevention
  • Arasu MV, Al-Dhabi NA, Ilavenil S, Choi KC, Srigopalram S. In vitro importance of probiotic Lactobacillus plantarum related to medical field. Saudi J Biol Sci. 2016 Jan;23(1):S6-S10. doi: 10.1016/j.sjbs.2015.09.022. Epub 2015 Oct 9. PMID: 26858567; PMCID: PMC4705246.
  • Saavedra, J. M., Bauman, N. A., Oung, I., Perman, J. A., & Yolken, R. H. (1994). Feeding of Bifidobacterium bifidum and Streptococcus thermophilus to infants in hospital for prevention of diarrhoea and shedding of rotavirus. Lancet (London, England), 344(8929), 1046–1049. https://doi.org/10.1016/s0140-
  • Steffen R. (2017). Epidemiology of travellers' diarrhea. Journal of travel medicine, 24(suppl_1), S2–S5. https://doi.org/10.1093/jtm/taw072
  • Leggat, P. A., & Goldsmid, J. M. (2004). Travellers' diarrhoea: health advice for travellers. Travel medicine and infectious disease, 2(1), 17–22. https://doi.org/10.1016/j.tmaid.2004.01.005
  • Libman M; CATMAT. Summary of the Committee to Advise on Tropical Medicine and Travel (CATMAT) Statement on Travellers' Diarrhea. Can Commun Dis Rep. 2015 Nov 5;41(11):272-284. doi: 10.14745/ccdr.v41i11a03. PMID: 29769922; PMCID: PMC5864280.
  • Guarino, A., Lo Vecchio, A., & Canani, R. B. (2009). Probiotics as prevention and treatment for diarrhea. Current opinion in gastroenterology, 25(1), 18–23. https://doi.org/10.1097/MOG.0b013e32831b4455
  • Huang R, Xing HY, Liu HJ, Chen ZF, Tang BB. Efficacy of probiotics in the treatment of acute diarrhea in children: a systematic review and meta-analysis of clinical trials. Transl Pediatr. 2021 Dec;10(12):3248-3260. doi: 10.21037/tp-21-511. PMID: 35070839; PMCID: PMC8753473.
  • Diemert DJ. Prevention and self-treatment of traveler's diarrhea. Clin Microbiol Rev. 2006 Jul;19(3):583-94. doi: 10.1128/CMR.00052-05. PMID: 16847088; PMCID: PMC1539099.
  • Biesebeke, R. (2009). Tolerance and safety of Lactobacillus paracasei ssp. paracasei in combination with Bifidobacterium animalis ssp. lactis in a prebiotic-containing infant formula: a randomised controlled trial. The British journal of nutrition, 102(6), 869–875.
  • Weizman, Z., Asli, G., & Alsheikh, A. (2005). Effect of a probiotic infant formula on infections in child care centers: comparison of two probiotic agents. Pediatrics, 115(1), 5–9. https://doi.org/10.1542/peds.2004-1815
  • Cabada, M.M., White, A.C. Travelers’ diarrhea(2008). An update on susceptibility, prevention, and treatment.Curr Gastroenterol Rep 10, 473–479 https://doi.org/10.1007/s11894-008-0087-7

Nazaj na seznam

Kreditne kartice

Maestro Mastercard Visa

Brezplačna poštnina

Izkoristite brezplačno poštnino ob nakupu nad 50 eur.

Nakupuj

Avemed d.o.o.

Ekskluzivni zastopnik blagovnih znamk Terranova, Wiley's Finest, P'URE Papaya Care, EcoZiz, Bioandina, Novexpert, Strath, Elete in Bio-Nature.

  Kajakaška cesta 40b, 1211 Ljubljana-Šmartno, Slovenija
  040 825 456
  info@avemed.si