KAKO IZBRATI PROBIOTIKE?

Tako kot si pozimi pomagamo z vloženo ali zamrznjeno zelenjavo, lahko izberemo tudi kapsule s koncentriranimi maščobnimi kislinami omega-3, če rib ne jemo redno ali dovolj pogosto. Poleg sebe pa naj bi prehranjevali tudi svoje »sostanovalce«, različne mikroorganizme, ki z nami sobivajo vse naše življenje na različnih delih našega telesa, npr. na koži ali v črevesju.

Smo to, kar zaužijemo

Vse, kar zaužijemo, in način, kako in kdaj zaužijemo, vpliva tako na nas kot tudi na naše sostanovalce v črevesju. Koliko zelenjave zaužijemo, ali jemo dovolj presne hrane, koliko je kuhane hrane, kako so obroki razporejeni čez dan, so nekateri primeri takih vplivov. Pri tem pa še dodatno vnašamo nove prebivalce v prebavno cev, saj zdrava hrana navadno ni sterilna. Prej gre za to, koliko in katerih mikroorganizmov s hrano zaužijemo in kateri bodo preživeli ter se dovolj namnožili, da bodo njihove kolonije vplivale na nas kot njihovega gostitelja. Nekatere mikroorganizme sicer uporabljamo v procesih pridelave nekaterih živil, a preden jih zaužijemo, marsikatere tudi neusmiljeno uničimo. Pomislite samo na kvasovke v kruhu. Nekatera živila pa žive mikroorganizme vsebujejo kot njihov pomemben sestavni del. Ti se z veseljem naselijo v nas in z nami sobivajo. Pri tem vplivajo na naše fiziološke ali celo patofiziološke procese.

Kakovost prehranskih dopolnil ocenjujemo s celovitim vpogledom v postopke izdelave

Postopek predelave živila je tisti, ki precej vpliva, katere mikroorganizme končni izdelek vsebuje, ali so živi in koliko jih je. Tako se recimo razlikuje zelje, ki ga kisamo »naravno«, ko ga osoljenega pustimo, da se v njem v primernih razmerah razmnožijo prisotni mikroorganizmi, od zelja, ki ga okisamo s kisom. Podobno recimo velja za jogurte oziroma mlečne napitke. Da opredelimo kakovost končnega izdelka, potrebujemo informacijo o uporabljenem postopku in surovinah, kar je pri živilih povsem običajno. Vsi radi pogledamo, v kakšnih kleteh zori vino, kako sirarji poskrbijo, da se na sirih ohrani le prava plesen, ter preverimo, ali z nogami tlačijo naribano zelje. Mikroorganizme, ki so sicer dobrodošli sostanovalci v našem črevesju, imenujemo tudi probiotiki in jih lahko zaužijemo tudi s prehranskimi dopolnili v koncentrirani obliki. Podobno kot pri drugih živilih lahko kakovost prehranskih dopolnil ocenjujemo s celovitim vpogledom v postopke izdelave. Tako razberemo, katere mikroorganizme vsebujejo, ali so živi in koliko jih je. Pomembno pa je tudi, kako za zaužite probiotike sami poskrbimo, ker bodo le živi in hranjeni mikroorganizmi tudi v resnici naši sostanovalci.

Pazite na hrambo probiotikov

Na probiotične kulture recimo vplivamo z večkratnim drastičnim spreminjanjem temperature in embalažo. Primer tovrstnega hitrega staranja je recimo izmenjujoče se shranjevanje v hladilniku in v avtu na soncu. Prav tako odsvetujemo shranjevanje probiotikov v bližini štedilnika ali na oknu. K večji stabilnosti pripomore steklena embalaža, prav tako skrbno zapiranje po vsaki uporabi. A še pomembnejše je, da sostanovalcem izrazimo primerno dobrodošlico, in še preden pridejo, »pospravimo« naše črevesje. Če ga mehansko očistimo z ustreznim vnosom prehranske vlaknine, preden začnemo jemati probiotične kulture, se bodo zaužiti mikroorganizmi lažje razmnožili in poselili naše črevesje v novem ravnotežju ter izrinili kolonije tistih mikroorganizmov, ki nam morebiti povzročajo težave. Postrezimo jim s prebiotiki, hrano za probiotike. Uživanje probiotikov tik pred obrokom je zato bolj smiselno kot med dvema obrokoma na tešče.

Na trgu je veliko različnih izdelkov z mikroorganizmi, za katere se boste pogosto odločili preprosto zato, ker vam prija njihov okus. Ko si predstavljamo obrok s kislim zeljem, prva slika tega obroka tako verjetno ni tabela s sevi in številom mikroorganizmov na krožniku s tem živilom. Običajne vloge probiotikov v črevesju se posledično začnemo zavedati šele, ko že nekaj časa ni izpolnjena. Simbioza je namreč kompleksno razmerje in marsičesa o vplivu probiotikov na naše zdravje še ne vemo. Vemo pa, da smo prilagojeni na sobivanje z njimi in da ne živimo s sterilnim črevesjem. Vemo, da nam nekatere vrste in sevi škodujejo, zato so nadzorni mehanizmi za varnost živil na trgu oblikovani tako, da se preprečuje njihovo uživanje. Odsotnost patogenih organizmov je eden od temeljnih zahtev za varnost vsakega živila.

Bistveno je zadostno število mikroorganizmov, njihova živost in uživanje dovolj dolgo v zadostni koncentraciji

Ker je črevesna mikrobiota pri vsakem človeku malo drugačna, prehranska dopolnila vsebujejo več različnih sevov probiotičnih mikroorganizmov. Na posamezni sev se lahko različno odzivamo. Sevi istovrstnih mikroorganizmov se tudi sicer med seboj dovolj razlikujejo, da je pomembno, da so na izdelku navedeni. Zgolj navedba »probiotična mešanica« ali »kultura« je nepopolna informacija – kot bi na vinu pisalo »rastlinska pijača«. Pomembno je, da zaužijete zadostno število mikroorganizmov, zato je bistvena navedba števila mikroorganizmov, in ne njihove mase. Obenem je pomembno, da so ti mikroorganizmi živi oziroma viabilni. Predvsem pa je odločilno, da jih, ko je njihovo število ali razmerje v vašem črevesju porušeno, uživate dovolj dolgo v zadostni koncentraciji. Vzrok za obstoječe stanje je zlahka življenjski slog, ki je ustvaril neprimerne življenjske razmere za mikroorganizme, ki se v našem črevesju obnašajo kot gostje in ne kot vandali. Zato je potrebne precej vztrajnosti pri jemanju. Probiotike je treba uživati dovolj dolgo, da osvojijo črevesje in izženejo morebitne nepridiprave, zato naj vam ne ostaja le na pol izpraznjena embalaža. Pravo merilo časa potrebnega jemanja probiotikov so tedni, lahko tudi meseci. Ko se ponovno vzpostavi simbioza, pa svoje sostanovalce primerno gostite s primerno raznovrstno in uravnoteženo prehrano. In ne pozabite, pogostitev so zanje prebiotiki oziroma vlaknine.

Inštitut za raziskave in razvoj kakovosti (IRRK) je izdal standard za preverjanje kakovosti probiotikov. Standard navaja kar šest nivojev kakovosti.

IRRK oceni, ali je izdelek s probiotiki skladen z omenjenim standardom na podlagi predložene dokumentacije. Če je ocena pozitivna za vseh šest nivojev kakovosti, izdelek dobi oznako IRRK o skladnosti. Prepoznali jo boste po značilno zeleni barvi podobe stilizirane glave kravice in lestvico šestih barvnih krogcev iste barve, ki simbolizirajo skladnost z vsemi šestimi nivoji preverjanja kakovosti po standardu IRRK.

mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA