MIKROBIOM: Unikaten – kot vaš prstni odtis!

Odgovor je preprost, a v resnici nadvse kompliciran: naš, vaš, moj, tvoj mikrobiom.

Celo vasi in mesta imajo samosvojega, a poglejmo najprej tistega v gastrointestinalnem traktu, kjer domuje več kot 90% vseh mikroorganizmov v človeškem telesu (nekaj njih boste našli še na koži, na sluznici in drugih telesnih tekočinah).

Gre za združbo bakterij, virusov, gliv, praživali, arhej - mikroskopsko majhnih organizmov in njihovih genov, najstarejših prijateljev človeštva, ki skupaj tvorijo nekakšen ekosistem, naš mali deževni pragozd. Slednji pomembno sooblikuje raznorazne procese - od spanja do čustvovanja, razmišljanja ali izločanja.

Komaj za dva kilograma ga je, a če bi ga raztegnili, bi menda prekril eno teniško igrišče, zaradi njemu lastnega živčnega sistema (sestavlja ga več kot 100 milijonov nevronov) pa si je prislužil vzdevek drugi možgani.

»Bakterijska mikrobiota je izjemno pomemben regulator delovanja imunskega sistema in tudi drugih sistemov v telesu,« zatrjuje prof. dr. Rok Orel, strokovnjak za klinično uporabo probiotikov in prebiotikov, direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano.

Kot je izjavil v intervjuju za našo revijo, čedalje več vemo tudi o tem, kako mikrobiota vpliva na naš živčni sistem, in da se ljudje po sestavi mikrobiote povsem razlikujemo.

»Celo do 90%, kaj je silno nenavadno!« pravi profesor Orel, predavatelj na Medicinski in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Raziskave so pokazale, pojasnjuje dr. Orel, da se začne prvenstveno poseljevanje črevesja že v maternici: »Veliko večja količina bakterij pa se nato naseli v naše črevo med porodom. Otrok potuje skozi porodni kanal, nožnico, ki je bogato kolonizirana z drugačno mikrobioto, kot je v črevesju.«

Potem se skozi različna obdobja odraščanja gradi: s prehrano, pod vplivom okolja, stresa, z načinom odzivanja … Pa s fizičnim in duhovnim udejstvovanjem, jogo in meditacijo in predvsem s polnovrednimi, raznovrstnimi živili.

»Prav hrana je verjetno eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kakšno mikrobioto imamo,« poudarja dr. Orel. »Odvisna je od tega, kaj pojemo, od bolezni, zdravil … Če drastično spremenimo prehranske navade, način fizične aktivnosti ali okolje, v katerem živimo, pa lahko pride tudi do večjih sprememb mikrobiote.«

In kaj ima naš superorganizem najraje? Kompleksne ogljikove hidrate in fermentirana živila, polna vlaknin.

In če je v neravnovesju? Potem ga nagovorite s petimi najbolj varnimi mlečnokislinskimi bakterijami, otroke pa podkrepite s Prijazno mikrofloro.

Kot trdi Giulia Enders v knjigi Čarobno črevesje: Vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu: »Če želimo podpreti dobre bakterije, so probiotiki najučinkovitejše sredstvo, ki nam je na voljo.«