Mačji krempelj
Indijanci iz ljudstva Ashaninka že več tisoč let uporabljajo lubje mačjega kremplja kot protivnetno sredstvo širokega spektra in ga še danes imenujejo »zdravilna zel« Peruja. Njegovo ime izhaja iz kavljastih trnov, ki spominjajo na mačje kremplje. Mačji krempelj je olesenela trta, ki izvira iz visokogorja perujske Amazonije in je znana tudi kot "perujska vinska trta, ki daje življenje".
Kapsule Bioandina Mačji krempelj so mešanica prahu in izvlečka lubja mačjega kremplja (Uncaria tomentosa), pripravljena po več stoletij starem receptu, da bi dobili najboljše razmerje oksindolnih alkaloidov - alkaloidov, ki se ponašajo z antioksidativnim delovanjem.
Pakiranje mačjega kremplja vsebuje celulozne kapsule, ki so primerne tudi za vegetarijance in vegane.
Superrastlina iz visokogorja Amazonije
Mačji krempelj uvrščamo med zdravilne rastline iz družine rubiacea in je avtohtona v visokogorju perujske Amazonije. Tradicionalno je znana kot "perujska trta, ki daje življenje". Je zelo cenjena in zaradi dolgoletne tradicije uporabe v ljudskem zdravilstvu velja za sveto rastlino. Ime je dobil zaradi trnov na steblu, ki spominjajo na mačji krempelj. Na rast rastline vpliva rodovitnost tal, ki so bogata z organskim materialom in specifičnimi elementi (N, P, K, Ca, Mg), s pH v območju 5,3-6,1 in na območjih primarne gozdovi in bregovi vodotokov (na 500-750 m nadmorske višine).
Kateri so oksindolni alkaloidi, ki jih najdemo v kapsulah mačjega kremplja?
Oksindolni alkaloidi so spojine, ki delujejo na centralni živčni sistem, hkrati pa spodbujajo imunost. Na telo delujejo nevroprotektivno, antioksidativno in močno protivnetno, sodelujejo pa tudi pri uravnavanju nevrotransmiterjev. Mačji krempelj je edinstvena rastlina prav zaradi visoke vsebnosti alkaloidov oksindola.
Stoletja star »recept« za najboljše razmerje oksindolnih alkaloidov
Atomizacija je postopek sušenja z razprševanjem, med katerim se tekočina (ekstrakt) razprši v drobne kapljice, ki se pomešajo z vročim zrakom v sušilni komori. Prah, dobljen z atomizacijo, ima boljše lastnosti kot nastale suhe snovi – delci so bolj homogenizirani, bolj topni in imajo boljše morfološke lastnosti. Z atomizacijo dosežemo tudi večjo stabilnost izdelka in zagotovimo enostavnejšo aplikacijo ter izboljšamo terapevtski izid ob minimiziranju stranskih učinkov.