Kako prehrana vpliva na možgane?

Številna javnozdravstvena priporočila poudarjajo ustrezen vnosu mikro- in makrohranil za boljšo odpornost, manjše tveganje za razvoj nenalezljivih bolezni ter podaljševanje življenja. Vendar izsledki raziskav kažejo tudi na močno povezavo med ustrezno, optimalno prehrano in obolevnostjo za nevrodegenerativnimi (živčnimi) boleznimi kot so Parkinosova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in ostali tipi demence. Ugotavljajo, da lahko prehrana preko biokemičnih sprememb in epigenetskih dejavnikov vpliva na pričetek in potek teh bolezni v možganih.

Kakšno hrano možgani potrebujejo?

Pomebna makrohranila za možgane so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Načeloma velja, da v sodobni družbi preveč energije prejememo iz naslova predelanih škrobnatih ogljikovih hidratov, običajno ozaljšanih še z dodanim sladkorjem, in nasičenih maščob. V današnji prehrani prebivalcev razvitih držav pa primanjkuje kakovostnih virov beljakovin (pusto meso, jajca), prehranskih vlaknin (sadje, zelenjava) in enkrat ali večkrat nasičenih maščobnih kislin (PUFA). Ena največjih težav pri prehranjenosti sodobnega človeka je tudi pomanjkanje mikrohranil oziroma vitaminov in mineralov. Čeprav naše telo potrebuje mikrohranil bistveno manj kot makrohranil, so vitamini in minerali še vedno esencialna hranila, potrebna za številne presnovne, biokemične in regulatorne procese, še posebej v možganih.

Kognitivne motnje in tveganje za bolezni možganov, povezane s kognitivnimi deficiti, vključno z demenco, znižamo s prisotnostjo specifičnih mikro in makrohranili v vsakodnevni prehrani, meni prehranska nevroznanost. Še več, vitamini skupine B, flavonoidi in dolgoverižne ω-3 maščobne kisline, lahko dokazano preprečujejo ali upočasnjujejo degenerativne procese v starosti.

Katera dopolnila priporočajo študije za ohranjanje dobre kognicije oziroma spomina?

1.) Vitamin D

Randomizirana, s placebom kontrolirana dvojno slepa študija, opravljena na pacientih z Alzheimerjevo boleznijo z demenco je pokazala, da so imele osebe po 6. in 12. mesecih iz skupine z dopolnilom 800IU/ dan vitamina D boljše rezultate kognitivnih testov kot osebe v skupini brez vitamina D. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v drugih raziskavah.

2.) Folat in vitamin B12

Nadalje številne raziskave potrjujejo na zmanjšano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni ob povečanem uživanju folata in vitamina B₁₂. Velika pregledna in meta raziskava je pokazala, da je koncentracija folata pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo nižja kot pri zdravih posameznikih. Poleg tega so ugotovili tudi, da pomanjkanje folata povečuje tveganje za pojav te bolezni pri starejših. Meta študija enaindvajsetih obzervacijskih raziskav, ki je zajela več kot 7000 oseb, je zaključila, da so višje koncentracije folata in vitamina B₁₂ povezane z boljšo kognicijo v presečnih študijah, ne pa tudi v prospektivnih.

3.) Omega 3 maščobne kisline

Sistematični pregled raziskav o vplivu dolgoverižnih ω-3 maščobnih kislin PUFA na upad kognitivnih sposobnosti je zajel 14 raziskav. Izsledki desetih so pokazali na ugoden vpliv ω-3 maščobnih kislin PUFA na vsaj eno izmed kognitivnih funkcij: delovni spomin, eksekutivne funkcije, govorni spomin, kratkoročni spomin, hitrost percepcije.

Če pokukamo še v rastlinski svet ... 

Že tisočletja nazaj je kitajska medicina slavila modreca med drevesi, ki lahko bohoti svoje liste več kot 1000 let! Govorimo seveda o ginku, najstarejšemu drevesu in živemu fosilu. Mehanizem njegovega delovanja še niso povsem razkrili, pričajo pa zato bolje njegovi rezultati. Ginkovi listi naj bi pozitivno vplivali na prekrvavitev možganov in na motnje v kroženju krvi, hkrati krepi spomin in izboljšuje spominske funkcije. 

Ginko tako ne manjka v Terranovini izvršeni Sinergiji za možgane, kjer se mu pridružujejo še preostale adaptogene in neootropične rastline, pomembni vitamini, minerali in aminokisline za ohranjanje ustrezne kondicije našega glavnega procesorja - možganov.