Kakšne posledice nosi UV-sevanje?

Veliko črnila je bilo že prelitega o posledicah izpostavljenosti kože UV-žarkom, zato smo verodostojne odgovore poiskali v dermatološki ordinaciji Bartenjev. Kjer sta nam prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije in Ana Šujica, dr. med., specializantka dermatovenerologije pojasnila, kako zares škodljivi so lahko sončni žarki, izpostavila sta prednosti infrardečega sevanja in kakšno stopnjo nevarnosti predstavlja kožna oblika raka-melanom ter spregovorila o pomenu preventivnih pregledov oziroma pravilneje »obdobno spremljanje« kožnih sprememb.

Koža nas varuje pred zunanjimi stresnimi dejavniki

Glede na sestavo in funkcijo kože ločimo dva osnovna dela kože: epidermis ali povrhnjico ter corium ali usnjico. Pod njima se nahaja maščobno vezivo, ki je s kožo v ozki anatomski in funkcionalni povezavi, tako ga pogosto prištevamo kar k zgradbi kože ter imenujemo subcutis ali podkožje.

• Epidermis ali povrhnjica; kot že samo ime pove, gre za zunanji del kože. Njegova gradbena enota je osnovna celica kože ali keratinocit. Keratinociti so med seboj čvrsto povezani s posebnimi drobnimi beljakovinskimi vlakni-imenujemo jih desmosomi. S podobnimi vlakni pa so na dnu tudi usidrani v posebno plast (bazalno membrano), ki ločuje oziroma povezuje epidermis z dermisom. Takšna struktura omogoča epidermisu potrebno čvrstost in pritrjenost na globje ležeče strukture. Povrhnjica je brez veziva in žilja, zato dobiva potrebne snovi s prenicanjem (difuzijo) iz dermisa.
• Dermis (usnjica); imenujemo tudi corium. Sestavljajo ga elementi rahlega veziva, žilja ter živčne strukture. Vezivo sestavljajo celice ter medceličnina. Fibroblasti so glavne celice dermisa in imajo številne funkcije. Sodelujejo v imunoloških reakcijah, skrbijo za reparacijo (popravljanje oziroma brazgotinjenje) in obnavljanje kože. Druge celice dermisa, kot so makrofagi, mastociti, limfociti ter ostali levkociti, so pomembne za obrambo kože in sodelujejo v imunoloških reakcijah in vnetjih. Glavni in največji del medceličnine zavzema voda, v kateri so raztopljene številne enostavne molekule (sol, minerali, enostavni sladkorji ipd.), kot tudi večje in bolj zapletene kemične strukture (glikozaminoglikani ipd.). Vse omenjene snovi dajo koži potrebno čvrstost, hkrati pa tudi prožnost in raztegljivost. Največ je kolagenskih vlaken, pomembna pa so tudi elastična vlakna.
• Subcutis (podkožje); je po prostornini najobsežnejši del kože. Sestavljajo ga večji in manjši skupki (lobuli) maščevja, ki jih obkrožajo povezki veziva ̶ segajo navzdol iz dermisa. Lobule sestavljajo maščobne celice, žile in živci. V podkožju so sekretorni deli znojnic ter lasni mešički (folikli). Pomembna naloga podkožja so zaščita globlje ležečih tkiv pred pritiski in udarci ter toplotna izolacija ¹.
• Barierna funkcija kože; po najnovejših znanstvenih dognanjih je za preko 90 % barierne funkcije odgovorna povrhnjica, še zlasti rožena plast kot najbolj zunanji sloj kože. Zdrava koža nas ne ščiti le pred preobsežno izgubo vode, ionov in serumskih proteinov, temveč nas varuje tudi pred drugimi zunanjimi stresnimi dejavniki. Med drugim tudi transurokanska kislina poskrbi za obrambo kože pred UV-B žarki. Povrhnjica pa ni popolnoma neprepustna niti za vodo - ta pronica iz globljih plasti kože, niti za snovi, ki jih nanašamo na njeno površino ².

Kakšno vlogo pri zaščiti kože odigra pigmentacija? Prof. Bartenjev pojasni, da koža pod vplivom UV žarkov tvori pigment melanin ̶ koži daje barvo in jo ščiti pred škodljivimi vplivi UV žarkov. Melanin namreč UV žarke absorbira in prepreči njihovo prodiranje v globlje plasti kože. In obenem predstavlja fizikalno bariero, saj razprši oziroma odbije UV žarke. Gre za prvi »steber« pri zaščiti kože pred UV žarki, posledica je porjavitev kože.

Prednosti in slabosti UV-žarkov ter infrardečega sevanja (IR)

Sonce oddaja UV-sevanje kot del elektromagnetnega spektra. Navadno ga delimo na UV-C (200 – 290 nm), UV-B (290 – 315 nm) in UV-A (315 – 400 nm). Opozoriti je treba, da nekateri avtorji uporabljajo 320 nm kot ločnico med UV-A in UV-B, poudari prof. Bartenjev. Več kot 95 % sončnega UV-sevanja, ki doseže zemeljsko površje, je UV-A. Praktično ves UV-C in velik del UV-B absorbirata kisik in ozon v zemeljski atmosferi, tako da UV sevanja pod 290 nm skoraj ni mogoče zaznati pri tleh. Vendar lahko preostalo UV-sevanje še vedno absorbirajo biološke molekule (DNK, beljakovine, lipidi) in posledično poškodujejo celice. Globina prodiranja UV-svetlobe v kožo je odvisna od valovne dolžine – daljša kot je valovna dolžina, globlje je prodiranje. Medtem ko UV-A zlahka dosežejo dermis, vključno z njenimi globljimi deli, se večina UV-B absorbira v epidermis, tako da le majhen delež doseže zgornjo usnjico povrhnjice. Vendar ko govorimo o bioloških učinkih različnih valovnih dolžin v različnih plasteh kože, je treba upoštevati, da ima lahko določena valovna dolžina biološki učinek celo v plasti, ki je ne doseže.

Prekomerna izpostavljenost UV-B žarkom povzroči porjavelost (predvsem pozno porjavelost, ki se pojavi 3 dni po izpostavitvi sončnim žarkom), sončne opekline in v višjih odmerkih nastanek mehurjev. Prav tako so poškodbe DNK v celicah predvsem posledica UV-B žarkov. Intenzivnost UV-B žarkov se skozi leto spreminja. Ko so sončni žarki najmočnejši, je intenzivnost UV-B največja in zato predstavlja največje tveganje za poškodbo kože pozno zjutraj do sredine popoldneva. Naj omenimo še, da je UV-B žarke moč filtrirati in tako ne prodrejo skozi steklo. Medtem ko UV-A žarki povzročajo takojšnjo oziroma zgodnjo porjavelost, predvsem pa igrajo osrednjo vlogo pri prezgodnjem staranju (fotostaranje) kože. Krajše valovne dolžine UV-A lahko povzročijo tudi sončne opekline. UV-A žarki ohranjajo enako raven moči podnevi skozi vse leto in lahko prodrejo skozi steklo in oblake.

Kako lahko zaščitimo kožo pred sončnimi opeklinami? Odlična izbira je betakaroten-naraven rastlinski pigment, ki je tudi pomemben antioksidant.  Čeprav betakaroteni niso nadomestilo za sončne kreme, lahko redno uživanje zaščiti kožo pred škodljivimi vplivi UV-žarkov in sončnimi opeklinami ter tako pripomore k lepši porjavelosti.

Ali UV-žarki res vplivajo na pojav raka? Sogovornika poudarita, da je izpostavljenost UV-sevanju glavni dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka. Medtem ko so rakotvorne lastnosti kratkovalovnega UV-sevanja, (zlasti UV-B), dobro poznane, smo za UV-A žarke prvotno mislili, da so neškodljivi – predvsem zato, ker ne povzročajo opeklin. Pred leti pa je bilo dokazano, da lahko UV-A prav tako povzročijo kožnega raka. Naravna sončna svetloba vsebuje veliko več UV-A kot UV-B, kar izravnava šibkejše učinke UV-A. Ker UV-A lahko prodirajo skozi okenska stekla in oblačila ter učinkoviteje vdrejo v globlje plasti povrhnjice in usnjice, lahko te lastnosti dodatno povečajo relativni delež UV-A k rakotvornim lastnostim sončne svetlobe.

Kaj sami lahko naredimo, da zaščitimo kožo pred nevarnimi UV-žarki? Med vrsto kvalitetnih izdelkov, namenjenih zaščiti naše kože, sodi tudi Antaksantin. Skupaj z ostalimi karotenoidi ščiti celice pred škodljivim delovanjem reaktivnih kisikovih spojin t.j. prostih radikalov. Zato je odlična zaščita pred oksidativnim stresom (tudi posledica različnih vrst sevanja). Veliko pa naredimo tudi, če se izogibamo izpostavljenosti UV sevanju med 10. in 17. uro ter se zadržujemo v senci. Dobra zaščita so tudi ohlapna, neprosojna oblačila z daljšimi rokavi in hlačnicami, zaprtim dekoltejem in višjim ovratnikom ter širokokrajni klobuki ali pokrivala z dolgim ščitnikom. Medtem ko si oči zavarujemo s sončnimi očali ustrezne kakovosti za zaščito pred UV-B in UV-A sevanjem, z oznakama CE in UV 400. Priporočljiva so velika stekla z okvirji, ki sledijo obliki glave, saj tako preprečimo stranski prehod sončnega sevanja v oči.

Infrardeče sevanje (IR) je območje spektra elektromagnetnega sevanja, kjer valovne dolžine segajo od 700 nm do 1mm. Infrardeči valovi so torej daljši od valov vidne svetlobe. Prof. Bartenjev navede izsledke raziskav; v zadnjih desetletjih so raziskovalci intenzivno preučevali vpliv IR sevanja na kožo. Študije so pokazale škodljiv vpliv IR žarkov na kolagen. Vendar so v tovrstnih študijah uporabljali umetne vire IR, ki niso enaki sončni svetlobi. V zadnjih letih pa so strokovnjaki prišli do vzpodbudnih ugotovitev, saj IR sevanje lahko koži pravzaprav naredi več koristi kot škode. Izpostavljenost zgodnjim jutranjim valovnim dolžinam IR na sončni svetlobi namreč kožo pripravi na škodljiv vpliv UV žarkov. Pomembno pa je poudariti, da je v tem primeru ključna tudi intenzivnost in časovna komponenta izpostavljenosti, saj ne smeta biti preveliki. Nekatere novejše študije prav tako kažejo spodbudne rezultate pri pomlajevanju kože, celjenju ran in rasti las – v kolikor so bili preiskovanci izpostavljeni ustreznim odmerkom IR sevanja.

Melanom je najnevarnejša oblika raka v dermatologiji

Melanom je oblika raka, ki nastane iz pigmentnih kožnih celic, imenovanih melanociti. Najpogosteje se pojavi na koži. Vendar lahko prizadene katerikoli organ (npr. v očesu na mrežnici), kjer so prisotni melanociti. »Gre za najnevarnejšo obliko kožnega raka v dermatologiji in je ena najpogostejših oblik pri mladih odraslih. Večinoma se pojavi na klinično nespremenjeni koži, v redkih primerih lahko nastane tudi s t.i. maligno alteracijo že obstoječega znamenja. Melanom predstavlja 5 odstotkov kožnega raka, se pa njegova letna incidenca (število primerov na leto) v zadnjih desetletjih povečuje najhitreje med vsemi raki. Diagnozo oziroma sum na melanom postavimo na podlagi anamnestičnih podatkov, kliničnega in dermoskopskega pregleda. Temu sledi ekscizija (kirurško izrezanje suspektne spremembe), vzorec tkiva pa nato pošljemo na patohistološko preiskavo, ki diagnozo dokončno potrdi ali ovrže. Na podlagi histološkega izvida se nato odločimo, ali je zdravljenje s tem zaključeno ali je potrebna dodatna napotitev k specialistu onkologu,« eksplicitno pojasni diagnostiko in zdravljenje melanoma prof. Bartenjev.

Ali s preventivnimi pregledi lahko preprečimo nastanek melanoma?

Pri pregledih pigmentnih znamenj v resnici ne gre za preventivni pregled – pregled namreč lahko opravimo vsak mesec, pa s tem ne preprečimo, da bi se katero od znamenj spremenilo. Ko torej govorimo o preventivnih pregledih, pravzaprav mislimo na obdobno spremljanje. Zakaj pa je to obdobno spremljanje pomembno oziroma smiselno? Po navedbah asist. Šujica na tovrstnem pregledu ocenijo verjetnost, ali je ta oseba v skupini ljudi z višjim tveganjem za pojav melanoma. S spremljanjem takega pacienta bodo namreč pravočasno ugotovili, ali se je kakšno znamenje spremenilo (kar je pravzaprav manj verjetno, saj se znamenja le redko spremenijo). Predvsem pa bo pravočasno ugotovljeno, ali se je na koži pojavila novo nastala suspektna (sumljiva) sprememba. Z obdobnimi pregledi bodo zdravniki tako pri ljudeh z višjimi tveganji pravočasno prepoznali pojav novonastale spremembe, ki bi lahko bila maligna. Vendar morajo biti obdobni pregledi izvedeni v smiselnem časovnem razmiku (na eno leto), v primeru višjega tveganja tudi na pol leta. S temi pregledi se pomembno poveča verjetnost, da je melanom odkrit v zgodnji fazi, ki za življenje in zdravje pacienta še ni ogrožujoča.

Avtorica: Suzana Križ

Viri:

1. Vpliv UV-žarkov na kožo, Asist. Borut Žgavec, dr. med. spec. dermatolog, Viva, dostopno: 09.04.2024, https://revija-vita.com/vita/59/Vpliv_UV-_%C5%BEarkov_na_ko%C5%BEo#gsc.tab=0
2. Pomen barierne funkcije za zdravje naše kože, izr. prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm, Farmacevtski vestnik, september 2021, letnik 72, dostopno 28.02.2024, https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/09/fv-4-2021-net-1.pdf