Mala šola imunskega sistema

Kaj vse obsega imunski sistem?

Imunski sistem ni podoben drugim sistemom, saj ni povezan, kakor so prebavila, živčevje, dihala ali krvožilje. Ker je tako pomemben, je kar povsod. Sestavljajo ga posebne molekule (biološko in kemično orožje), ki jih izdelujejo raznovrstne imunske celice – bele krvničke ali levkociti. Te celice pa ne nastajajo in zorijo na enem mestu, temveč v različnih organih: v kostnem mozgu, priželjcu, bezgavkah, vranici, prebavilih, limfnih žlezah ... Krepak imunski sistem deluje usklajeno kakor najbolj fin simfonični orkester, nevidno in tiho kot organizirana obveščevalna služba, a zna, če je treba, pokazati tudi nabor orožja, s katerim nas zaščiti kot najbolje opremljena vojska. Spoznajmo ga podrobneje.

Spoznajmo četo imunskih celic!

Ste že slišali za bele krvničke ali levkocite? Gre za celice imunskega sistema, ki nastajajo v kostnem mozgu in potujejo po limfnih vodih in so v tesnem stiku s krvnim obtokom.

Učinkovit zaščitni mehanizem. 

Zaščita pred boleznimi poteka na treh ravneh. Mehanske pregrade oziroma naša »obzidja« predstavljajo:

• koža in sluznice, ki preprečujejo tujkom vstop v telo;

• želodčna kislina, ki razkuži mikrobe, pritihotapljene na zaužitih živilih;

• koristne bakterije, ki so del naše črevesne in kožne mikrobiote.

Pri obrambi pomembno vlogo odigrata prirojena in pridobljena odpornost. Prirojena odpornost je spomin na izkušnjo srečanja s tujkom, ki smo jo ljudje pridobili v evoluciji. Namenjena je splošni obrambi. Nevtrofilci in makrofagi, dve vrsti belih krvničk, obkolijo in uničijo tujek (virus, bakterijo) ali poškodovano celico.

Pridobljena odpornost je imunski spomin na ravni posameznika (če smo se že kdaj prej srečali s patogenim). Sestavljajo ga:

• T-limfociti (T-celice), podvrsta belih krvničk, ki prepoznajo in uničijo okuženo ali rakavo celico;

• B-limfociti (B-celice) in plazmatke, podvrsti belih krvničk, izdelajo protitelesa, ki prepoznajo okuženo ali rakavo celico.

Glavne značilnosti imunskega odgovora.

Pri imunskem odgovoru pride do oksidativnega izbruha in povečevanja števila imunskih celic. Določene celice imunskega sistema izvedejo koncentriran izbruh reaktivnih kisikovih spojin (prostih radikalov), spojin, ki pomagajo ubiti vsiljive organizme. Če razmere zahtevajo večje število določenih imunskih celic, njihovih kemičnih strupov in beljakovin za boj proti vsiljivcu, se te celice pomnožijo.

Kakšno vlogo ima pri tem vnetje? Omeji poškodovano ali okuženo območje. Hkrati pa pomaga na prizadeto območje pripeljati nove imunske celice, protitelesa oz. druge pomembne spojine.

Mikrobiota in imunski sistem

Ste vedeli, da je kar 60-80 % imunskega sistema v črevesju? Zato moramo dobro poskrbeti za naše prebivalce prebavil. Črevesna mikrobiota sestoji iz 10 trilijonov mikrobov, ki se uvrščajo v tri kategorije:

• patogeni (škodljivi),

• komensali (ne slabi ne dobri) in

• koristni.

Med njimi mora biti ustrezno razmerje. Predvidevamo, da morajo koristne, dobre bakterije številčno za 10-krat preseči škodljive. Porušeno ravnovesje v sestavi se imenuje disbioza in lahko pomembno vpliva na imunski sistem.

Dobre bakterije, povezane z imunskim sistemom preprečujejo poselitev patogenih bakterij in njihovo pripenjanje na sluznico, pomagajo pri razvoju prirojenega in pridobljenega imunskega sistema, vzpostavljajo uravnoteženo pro- in protivnetno delovanje.

Katera pa so pomembna mikrohranila za celice imunskega sistema?

Če najprej pričnemo z naštevanjem, nato pa nadaljujemo z razlago. Pomembni so predvsem: vitamin C, vitamin E, železo, cink, baker, vitamin A, folat, vitamin B12, vitamin B6, selen. Zakaj ravno ta? Velja, da daljša izpostavljenost prostim radikalom vodi v poškodbe tkiv in bolezen. Antioksidanti (vitamina C in E ter minerali, kot sta cink in selen) ščitijo imunske celice in omejujejo negativne posledice oksidativnega izbruha. Omenjena mikrohranila imajo pomembno vlogo pri izdelovanju vseh novih imunskih celic in njihovih produktov.