Najbolj me osrečuje simbioza gibanja in narave.

IZBIRA ŠPORTA

Gibam se po navdihu in cilj vsake aktivnosti je, da se zabavam. Tekmovalne dni sem izkusila in tega imam po svoje dovolj. Še vedno si rada zadam kakšne športne izzive, za katere menim, da bo potrebno nekaj treninga, discipline in sistematike. Vendar je to precej redko oz. vse manjkrat na sporedu.

Moji najljubši športi so vsi, ki jih lahko počnem v naravi. Včasih bi odgovorila, da imam poleti najraje dolge izlete po hribih, pozimi pa turno smuko, vendar danes zaradi dojenčka tega ne počnem več tako pogosto, saj čas ni moj zaveznik. Sem pa zato prilagodila aktivnosti, in tako se redno zapodim na tekaške smuči, saj v razmeroma kratkem času dodobra razmigam celotno telo, poleti pa si bom verjetno z otrokom oprtala nahrbtnik in skupaj jo bova mahnila v klance, ki jih imam zelo rada.

GIBANJE ZA NOSEČNICE IN MLADE MAMICE

Prilagoditve gibanja v nosečnosti in po porodu so se zgodile kar same. Pohodi so krajši, število ur treninga na teden je v primerjavi s prejšnjimi leti zanemarljivo, treningi na blazini med štirimi stenami pa so povezani z dojenčkovim dremanjem in predvsem z njegovo količino spanca ponoči. Naš Maks je namreč nočna ptica in tako veliko noči »dežuram«.

Moj nasvet bodočim mamicam bi bil, naj počnejo stvari, ki jih osrečujejo, v katerih se počutijo suverene, in to prilagajajo dnevnemu počutju. Nosečnost in poporodno obdobje me namreč intenzivno učita, da je treba živeti iz dneva v dan, saj nikoli ne veš, kaj te čaka, predvsem z vidika počutja, ravni energija, utrujenosti in razpoloženja otroka.

POMEN ZNANJA ZA ZDRAVO GIBANJE

Znanje je izjemno pomembno. Pa ne le za izvedbo vaj, pri kateri je smiselno vsaj na začetku izkoristiti pomoč trenerja. Sama sem se dosti ukvarjala tudi s psihologijo rekreativcev in velikokrat smo ugotovili, da je ta populacija pretrenirana, ker ni pravilno vodena. Pravilna izvedba, pravšnje odmerjanje vadbe in – če govorimo o gibanju v gorah – pravilna izbira terena so osnove, ki bi jih moral za varno gibanje poznati vsak, ki se želi ukvarjati s športom, tudi rekreativnim. 

Meni je bil šport privzgojen, saj je moj oče izjemen ljubitelj športa. To je ena boljših življenjskih popotnic. Da po končani karieri smučanja nadaljujem na fakulteti za šport, je bila zame edina logična poteza, in še danes vsem, ki me povprašajo o tem, kakšen se mi zdi študij kineziologije, lahko rečem, da dober. Čeprav je splošen, študentje dobijo širino in predvsem ideje o tem, kaj vse obstaja in na kaj vse se lahko osredotočijo. Vesela sem, ko vidim, kakšni strokovnjaki so postali nekateri sošolci, in to predvsem zato, ker so se osredotočili na ozko področje in se ga lotili do potankosti – le tako lahko postaneš dober. In tako je z vsemi področji. Tako sem sama v preteklosti prosila za pomoč, najraje bivše sošolce, za katere sem vedela, da so se pri nekem področju resnično izkazali. 

GIBANJE KOT POZITIVEN STRES IN NE POT V IZGOREVANJE 

Počitek, regeneracija, dovolj tekočine, zadosten vnos hrane … To vse uravnava »stres«, ki ga telesu povzročimo s športom. Šport je stres, čeprav ima pred sabo predpono -eu, kar ga označuje kot pozitivnega. Pa vendar naše telo ne loči med pozitivnim in negativnim, zato preveč stresa vodi v izgorevanje, v psihosomatske motnje in na koncu v slabo počutje. To pa je ravno nasprotno od tega, kar želimo z njim doseči.

Sama sem imela srečo, saj sem bila v prejšnji službi kot raziskovalka zadolžena za športne merilnike, ki med drugim merijo tudi naš odziv na stres. Tako sem se analitično spoznala s svojim telesom, saj priznam, da sem tudi sama večkrat podlegla želji po gibanju in tako utrujenemu telesu naložila preveč. Takšen »health tracker« uporabljam še danes, saj imam tako sijajen vpogled v parametre, ki jih sama težko zaznam.

PRISLUHNI TELESU, KAJ TI SPOROČA

Ključno je, da se že zelo dobro poznam, in temu prilagajam vse. Posebnih ritualov nimam, res pa je, da ne zapravljam energije s tem, kaj bom čez dan jedla, kje in koliko se bom gibala, kdaj bom meditirala, kdaj se bom družila. Vse načrtujem sproti, edina stalnica, ki jo imam v dnevu, sta dober zajtrk in velika skodelica kave. To je prvi pogoj, da bo dan dober.

Sicer pa sem zelo analitična in že nekaj let rada svoje telo spremljam z različnimi merilniki. Preden se nam je pridružil Maks, sem rada spremljala kakovost svojega spanca, odziv na stres, raven energije, ki je bila na razpolago za trening … To v grobem počnem še danes, a ker sem še vedno v fazi »regeneracije« po porodu, vse jemljem z nekaj pridržka.

KORISTI GIBANJA V NARAVI

Zame je edino pravo gibanje tisto, ki ga lahko izvajam v naravi, čeprav se tudi pri naši hiši najdejo ergometer, blazina in uteži. Pa vendar sem najsrečnejša, kadar sem deležna te mega simbioze svežega zraka in gibanja. Narava ima dokazano več pozitivnih učinkov na naše telo, predvsem pa na naše možgane – in navsezadnje se pri njih vse začne. Zelena barva dreves, vitamin D in spektri svetlobe, ki jih oddaja sonce, hladen piš vetra, mehka podlaga uhojene poti … vse to gre z roko v roki s samim zdravjem in dobrim počutjem.

Po drugi strani vemo, da jutranje in večerno izpostavljanje naravni svetlobi uravnava naše cirkadiane ritme in posledično vpliva na to, da bolje spimo. Vemo tudi, da intenzivna hoja ali zgolj nabiranje korakov (približno 12.000) na telo učinkuje podobno kot antidepresivi. Hoja v hrib lahko nadomesti trening moči, ki je po 30. letu, ko se zaradi hormonskih sprememb kažejo prvi simptomi atrofije, nadvse pomemben. V naravi ne razmišljamo preveč. Le opazujemo, čutimo in smo.

PREHRANSKI DODATKI ZA PODPORO TELESU PRI ŠPORTU

Prehranske dodatke jemljem glede na svojo krvno sliko. Testiranje vitaminov in drugih biomarkerjev enkrat na leto se mi zdi nujno, sploh v nosečnosti, v poporodnem obdobju, ko je izguba krvi ogromna, in potem še pri dojenju. Podobno velja tudi za vse športnike, resne rekreativce in ljudi, ki so veliko pod stresom. Če od telesa veliko zahtevamo, mu moramo nekako omogočiti dober ekosistem, v katerem lahko funkcionira. Sama tako vsakodnevno jemljem Terranovin vitamin D in magnezij (njuno delovanje je namreč vzajemno), B-kompleks, omega-3 in Terranovine krasne vitamine za ženske.

KAJ SPRAVITI V NAHRBTNIK ZA POMLADNO-POLETNO GORSKO TURO

Ključno je, da ti ne zmanjka energije. Koliko je človek potrebuje, pa mora znati oceniti vsak sam, in to dobiš s kilometri izkušenj. Meni je največkrat dovolj banana in neka elektrolitska, malce sladkana pijača. Predpogoj je bogat zajtrk in seveda konkretno kosilo ali večerja ob vrnitvi. Načeloma pa pri tem ne kompliciram. Najslabše je, da ti na turi zmanjka pijače, zato je najpomembnejša njena zadostna zaloga (ali informiranje o tem, kje jo lahko dotočimo v bidon). Seveda pa se tudi sama kdaj uštejem, se takrat sama sebi nasmejim in si naslednji dan privoščim kakovosten počitek.

BREZ OGREVANJA IN POSTOPNOSTI NE GRE

Od nekoga, ki je leta poslušal, kako zelo je pomembno ogrevanje, bi verjetno pričakovali poseben ritual, ki vključuje raztezanje, razgibavanje in verjetno še kaj tretjega, kar je trenutno smernica. No, stvarnost žal ni takšna. Moja logika je preprosta: začnemo počasi, ko začutimo, da gre lahko hitreje, gremo hitreje – če tega ne začutimo, pa gremo ves čas počasi. Nikakor pa ne damo v šesto že takoj na začetku. To vodi v prehitro porabo energije in posledično trpljenje do konca ture, kar pa nikakor ni in ne sme biti cilj.

SEDENJE, POVIŠAN TONUS IN ANKSIOZNOST POVZROČATA ZAKRČENOST TELESA

Sedenju pravijo tudi novodobno kajenje, s čimer se strinjam. Zakrčenost prihaja iz tega, ker dneve preživimo v položajih, ki telesu niso naravni. Če se zakrčeni odpravimo k športu, lahko pričakujemo nemalo težavic, zato je pomembno, da se na začetku »odpremo«, da globoko vdihnemo in razširimo pljuča. Zakrčenost pa ne izvira samo iz tega, temveč je tudi posledica povišanega tonusa, ki pride skupaj s stresom, zato včasih najkoristneje, da se sprostimo in znova začutimo svoje telo. Poskusite odročiti roko in jo dvigniti nad glavo, ne da bi pri tem ramo približali ušesu. Marsikdo bo imel že s tem osnovnim gibom velike težave, kar le nakazuje na zakrčenost vratnega dela in ramenskega obroča, to pa športni psihologi povezujejo z anksioznostjo.