Demenca in omega 3 maščobe

Pri očetu Suzane Križ, avtorice tega prispevka in članice uredništva dveh strokovnih revij (Revija za moje zdravje in Nova medicina), so se resni znaki pešanja spomina in demence pojavili pred petimi leti. Sprva je spremembe opazila njena mati in nanje tudi opozorila. Prvi korak pri ukrepanju je, da se najprej sprijaznimo z novo situacijo in jo sprejmemo. V nadaljevanju pa je ključno čimprejšnje zdravljenje. Suzanin oče je ob sicer uravnoteženi polnovredni prehrani pričel z jemanjem prehranskih dopolnil omega 3, saj običajno vnos teh dobrih maščob samo s hrano ni zadosten. Vabljeni k branju zgodbe Suzaninega očeta in njenega strokovnega pogleda na demenco.

Kaj se dogaja z možgani pri demenci?

Upad spominskih in drugih intelektualnih sposobnosti, vedenjske motnje ter spremembe osebnosti so najbolj intenzivno raziskovan vzrok demence. Sindrom demence glede na evropske epidemiološke raziskave prizadene 1 od 20 ljudi nad 65. letom starosti. Pred tremi leti je bilo število starostnikov z demenco v Evropi ocenjeno na 6,3 milijona, pri čemer naj bi se letna incidenca gibala blizu 1 milijona. Več kot polovica teh bolnikov ima Alzheimerjevo demenco.

Senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje so ključna nevropatološka znamenja Alzheimerjeve bolezni (AB). V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je tudi sicer prisotna v zdravih možganih. V živčnih celicah pa se nalagajo v vijačnico zvite nitaste strukture beljakovine tau ̶ te oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo okoli 1300 g.

Poleg senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj se v možganih bolnikov z AB pojavljajo še druge strukturne in funkcionalne spremembe, vključno z vnetnim odzivom ter oksidativnim stresom ¹.

Omega 3 maščobna kislina DHA zmanjšuje napredovanje AB v zgodnji fazi

Dokozaheksaenojska kislina (DHA), ena izmed omega 3 maščob, se nahaja v ribjem olju z vsebnostjo od 5 do 10 odstotkov. Nastaja pravzaprav v algah, od koder se preko prehranske verige kopiči v ribah. DHA je najpogostejša nenasičena omega 3 maščobna kislina v možganih človeka, saj predstavlja kar 40 odstotkov vseh nenasičenih maščobnih kislin. V retini (mrežnica) pa je zastopana celo do 60 odstotkov in je osnovna sestavina nevronske plazemske membrane.

V randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki so jo izvedli raziskovalci Univerze Karolinska s 174 bolniki z Alzheimerjevo boleznijo, so ugotovili, da omega 3 maščobna kislina DHA v dnevnem odmerku 1,7 g dnevno bistveno ne zmanjšuje napredovanja Alzheimerjeve bolezni, razen pri podskupini bolnikov z zgodnjo fazo Alzheimerjeve bolezni ². Podobne rezultate so dobili tudi raziskovalci v obširni klinični študiji, objavljeni v reviji JAMA ᶟ, zato menijo, da je dodatek ribjega olja, kjer je poleg DHA še eikozapentaenojska kislina (EPA), koristen v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni in predstavlja nepogrešljivo preventivo.

S hrano ne moremo vnesti dovolj pomembnih maščobnih kislin omega 3

Omega 3 maščobne kisline se uvrščajo med dobre kisline, zvišujejo kognitivne sposobnosti in obnavljajo možganske celice. Telo jih ne more proizvesti samo, zato jih moramo vnesti z ustrezno prehrano ali prehranskimi dopolnili.

Tri najpomembnejše omega 3 maščobne kisline, ki jih lahko dobimo iz hrane, so:

• alfa-linolejska kislina (ALK): nahaja se v zeleni listnati zelenjavi, lanenih in chia semenih, lanenem in sončničnem olju;
• dokozaheksoenojska kislina (DHK), eikozapentaenojska kislina (EPK): dobimo jo z uživanjem morske hrane in alg, bogat vir so predvsem ribe kot npr. losos, slanik, sardele, postrvi.

Študije so pokazale, da je človek v starejši kameni dobi dnevno zaužil med 5000 in 6000 mg EPK ter DHK dnevno. Danes pa v povprečju zaužijemo le 250 mg ali celo manj, pomembnih omega 3 maščob -EPK in DHK, dnevno.

Ribe so živilo, ki je bogato z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so omega 3 esencialne maščobne kisline, vsebujejo pa tudi nekatere vitamine in minerale. Količina maščob v ribah je različna glede na vrsto rib. Hranilne snovi v ribah so pomembne za zaščito organizma pred srčnimi obolenji in pri razvoju zarodka, ploda. Kljub vsebnosti nujno potrebnih hranil pa so v ribah lahko prisotne tudi zdravju nevarne snovi, kot so kemikalije (težke kovine), mikrobiološki, fizikalni in drugi kemični onesnaževalci ⁴.

Ravno zaradi premajhnega uživanja rib in preskromnega vnosa morskih izdelkov, moramo zadostne koncentracije omega 3 maščob velikokrat nadomestiti s kakovostnimi prehranskimi dopolnili omega 3. Ene izmed takšnih so Wiley's Finest omega 3 maščobe, ki jih odlikujejo visoke koncentracije EPA in HDA ter čistost, ki jo dosežejo z večkratno filtracijo. S to se odstranijo vse nečistoče (težke kovine, PCB-je oz. poliklorirane bifenile itd.), neprijeten okus in vonj po ribah, a hkrati ne poškodujejo / oksidirajo občutljivih maščobnih kislin.

Glede na to, da je pojavnost demence v porastu, je pomembno zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato moramo biti še toliko bolj odgovorni do sebe in svojih bližnjih, saj le tako lahko pripomoremo k hitremu in učinkovitemu spopadanju z njo. Trg je danes (pre)nasičen z raznovrstnimi prehranskimi dopolnili. Tako zase kot za svoje bližnje pa si želimo le najboljše, zato velja previdnost pri izbiri izdelkov. Vodilo naj bodo kvaliteta, surovinska sestava, postopek pridelave in certifikat izdelka. Poskrbimo, da bo zdravje v naših rokah.

Spisano izpod peresa Suzane Križ, ki je specializirana za pisanje strokovnih vsebin iz področja zdravstva in medicine. Je članica uredništva dveh strokovnih revij - Revija za moje zdravje in Nova medicina. Na svoji spletni strani pa tudi pojasnjuje zapletena medicinska vprašanja.

____________________________________________________________________________________________________________________________

Viri:

1. Alzheimerjeva bolezen, Farmacevtski vestnik št.3, avgust 2013: https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv20133_za_web.pdf
2. Freund-Levi Y, Eriksdotter-Jonhagen M, Cederholm T et al. Omega-3 fatty acid treatment in 174 patients with mild to moderate Alzheimer disease: OmegAD study: a randomized double-blind trial. Arch Neurol 2006; 63:1402-1408.
3. Quinn JF, Raman R, Thomas RG e t al. Docosahexaenoic Acid Supplementation and Cognitive Decline in Alzheimer Disease. JAMA 210; 304: 1903-1911.
4. Varno uživanje rib, NIJZ, september 2015, https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/varno-uzivanje-rib/