Magnezij - magičen kot življenje

Magnezij je 7. najpogostejši mineral v zemljini skorji in 4. najbolj zastopan mineral v telesu. Več je v nas le kalcija, fosforja in kalija. Celo zvezdni prah brez njega ne bi obstajal! Se še kaj spomnite fotosinteze iz ur naravoslovja? Ta proces spreminja sončno energijo v kemično, ki pa se shranjuje predvsem v obliki hrane za ljudi in živali. Še posebej veliko energije je spravljene v različnih gomoljih (npr. krompir), semenih (npr. fižolu), v zrnju in sadju. Ob tej pretvorbi ene oblike energije v drugo pa nastaja tudi kisik. Osrednja komponenta vsakega klorofila, torej zelenega barvila, odgovornega za proces fotosinteze, je prav magnezij.

Vsak zakaj ima svoj zato. 

Magnezij igra pomembno in osrednjo vlogo v telesu. Potrebuje ga prav vsaka celica, zato nekateri menijo, da gre za enega najbolj podcenjenih in spregledanih mineralov. Ta četrti najpogostejši kation v telesu, je sploh najbolj zastopan v celici - na drugem mestu, takoj za kalijem. Kot koencim je potreben za delovanje kar 300 encimov, ki uravnavajo različne funkcije - krčenje mišic, prenašanje živčnih signalov po živčevju do mišic in nastajanje živčnih prenašalcev. Udeležen je v procesih uravnavanja krvnega sladkorja in krvnega tlaku, kadar ga primanjkuje, srčna mišica ne zna biti v svojem običajnem taktu. Če pogledamo na njegovo koncentracijo iz zornega kota tkiv in organov, se največ magnezija nahaja v mišicah in kosteh, kar ljudje običajno zelo dobro vedo. Največkrat se ljudje za dopolnjevanje z magnezijem odločajo ravno v primerih izgube kostne mase, mišičnih krčev ali sproščanja mišic po fizični aktivnosti.

Večino magnezija izgubimo z znojenjem, zato je zelo pomembno, da ga v poletni pripeki in ob intenzivni športni aktivnosti nadomeščamo. Večjo potrebo po magneziju imajo rekreativni in profesionalni športniki, nosečnice in osebe, ki so izpostavljene psihofizičnemu stresu.

Manj ni več

Pomanjkanje, dokler ni izrazito, nima svojih značilnih kliničnih simptomov. A strokovnjaki opozarjajo, da je subklinično (v skriti obliki) pomanjkanje sorazmerno pogosto. V ZDA so tovrstno subklinično, oziroma skrito pomanjkanje magnezija v telesu že označili za javnozdravstveno krizo, saj je dejavnik tveganja za številne kronične bolezni (npr. srčnožilne), neprijetne težave (npr. nespečnost, slabše psihološko delovanje) in celo prezgodnjo smrt. Tiho ali subklinično pomanjkanje pomeni slabšo psihološko, celično ali biokemično delovanje, ki se odraža v neoptimalnem ali slabšem počutju, slabši regeneraciji in nizki odpornosti. Na žalost serumske vrednosti magnezija ne diagnosticirajo subkliničnega pomanjkanja, zato ga je zelo težko odkriti.

Veš, kaj ješ?

Razlogi za subklinično pomanjkanje so številni in se med seboj prepletajo. Ni skrivnost, da velikokrat jemo neustrezno, predvsem pa prevelik delež prehrane za nas (pred)pripravi prehranska industrija. Predelana in prečiščena živila ne vsebujejo dovolj magnezija, niti ostalih mineralov ali vitaminov. A tudi posamezniki, ki se želijo ustrezno prehranjevati, lahko naletijo na ovire.

Analize prsti kažejo, da je zaradi erozije, ekstenzivnega kmetijstva in uničujoče industrije v njej premalo magnezija ob presežku težkih kovin. V tem primeru niti rastline, ki so sicer dober vir magnezija, na primer zelenolistna zelenjava, ne vsrkajo dovolj magnezija iz tal. Strokovnjaki menijo, da je posledično vsa naša hrana, torej celotna prehranska veriga, osiromašena z mikrohranili. To pa nadalje vodi v telesna pomanjkanja mnogih mikrohranil, še posebej magnezija ter elementov v sledovih.

Nezanemarljiva je lahko tudi nesrečna kombinacija živil, ki tvorijo obrok. Določene snovi v žitaricah, semenih, stročnicah in oreščkih zavirajo absorbcijo magnezija v črevesju. Če k temu dodamo tudi nezdrav življenjski slog, pretirano uživanje kave, kakava ter ostalih diuretikov, alkohola, zdravil za zniževanje želodčne kisline ali uravnavanje krvnega tlaka, lahko ugotovimo, da je pogosto dopolnjevanje s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo biorazpoložljive oblike magnezija, kot sta magnezijev citrat ali magnezijev bisglicinat, primerna strategija za zagotavljanje optimalnih koncentracij magnezija v telesu.

Naši predniki v paleolitiku, naj bi zaradi lovsko nabiralne kulture samo z uživanjem hrane, ki je vsebovala z današnjega vidika izjemne koncentracije mikrohranil, zaužili kar 600 mg magnezija dnevno. Ker se človek od tedaj še ni spremenil, pomeni, da je naš metabolizem najverjetneje najbolj prilagojen na višje vnose, ne zgolj 375 mg kot znaša priporočen dnevni vnos danes. Vse več študij poudarja, da bi za zmanjšanje pojavnosti kroničnih bolezni potrebovali približno dodatnih 300 mg magnezija dnevno. Ko se odločate za prehranska dopolnila, izberite takšna, ki ne vsebujejo različnih aditivov, barvil, arom, konzervansov in ostalih snovi, s katerimi lepša živila prehranska industrija. Ozrite se za magnezijevimi formulacijami, v katerih se nahajajo tudi polnovredna živila, ki so tudi sama dober vir magnezija, npr. zelenolistne rastline. Določena živila vstopajo z magnezijem v sinergijo, saj imajo dobrodejen vpliv na različne telesne sisteme in funkcije, v katerih je magnezij nepogrešljiv - zeleni oves pomirja živčni system; maščobe iz semen koristijo optimalnemu delovanju mitohondrijev; sistem antioksidativne zaščite se bo dobro odzval na prehransko bogate riževe otrobe in skupaj z magnezijem zavaroval naš dragoceni DNA. 

Kdo ve, morda bo ravno zaradi magnezija postalo vaše življenje bolj magično.