Čaga ali brezin luknjač / Inonotus obliquus
Čeprav drevesu škodi, saj povzroča t. i. brezovega raka, je njen vpliv na zdravje ljudi lahko prav nasproten. Je ena izmed najmočnejših snovi, ki spreminja odziv človeškega telesa na stres – t. i. adaptogena snov – in najmočnejša med medicinskimi gobami. Sibirska avtohtona ljudstva jo imenujejo »darilo bogov«, saj ji pripisujejo čudežno delovanje, Kitajci »kraljica vseh rastlin«, Japonci pa kar »gozdni diamant«. V tradicionalnem zdravilstvu jo uporabljajo, že odkar pomnimo, in to v najrazličnejših pripravkih.
Z njenimi učinkovinami so se veliko ukvarjali znanstveniki v nekdanji Sovjetski zvezi, predvsem z delovanjem njenih učinkovin na športnike in astronavte. Zahodni svet je čago nekoliko podrobneje spoznal šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Solženicinovem romanu Rakov oddelek. Čaga je temnorjava do črna parazitska goba, ki doseže vse od 10 do 20 kilogramov. Raste na poškodovanih brezah z razpokami ali polomljenih brezah. Ima tako izjemno moč, da drevo, na katerem raste, v nekaj letih dobesedno izsesa. Je namreč lesna goba, ki drevesu »krade« oz. izsrkava njegove hranilne sokove. Te potem shrani v svoji lupini. Čaga nakopiči vso moč drevesa in vse njegove zdravilne snovi, tako da breza zato umre. Od tod tudi njeno ime – rak breze. Čaga kot medicinska goba najbolje raste pri zelo nizkih temperaturah, tudi do –40 °C, predvsem v Sibiriji, severnem delu Kanade, predelih Severne Koreje in skandinavskih državah. Prav tam hladno podnebje omogoča rast in razvoj najkakovostnejših tovrstnih gob.
Njihove izvlečke nato uporabljajo za prehranska dopolnila.
Nazaj na seznam
