Basket 0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Ali pozimi vrt spi?

Res je, da pozimi ne sadimo in sejemo novih rastlin na naše vrtove, a to še ne pomeni, da so grede prazne.
Ali pozimi vrt spi?

Če smo poleti skrbno načrtovali setve in sajenje, pozimi marsikaj pobiramo z vrta. In tudi zato lahko rečem, da moj vrt pozimi nekako ne počiva. Zelenjava, ki je na njem, res zelo počasi raste, saj so temperature skrajno neugodne. Ampak vseeno raste! Na gredah se pozimi šopirita listnati in brstični ohrovt, in kar ne veš, kateremu bi namenil več pogledov; veliko gredic je pod zeleno odejo motovilca, na robovih gred so kot vojščaki pokončno in ponosno usločene modrozelene bilke pora, tla pa skrivajo pravo bogastvo korenovk in gomoljnic. Čisto drugače kot na mnogih vrtovih, ki jih v jeseni vrtičkarji izpraznijo in prelopatajo, češ, zemlja naj počiva! Ampak ali je to potrebno? Saj vemo, kako neprecenljiva je sveža zelenjava, pobrana z vrta pozimi, ko smo še bolj nagnjeni k prehladom in raznim drugim nevšečnostim.


Zemlja naj pozimi počiva. Ali res?

Vajeni smo navodil, ki jih še vedno slišimo iz ust starejših vrtičkarjev (seveda ne vseh), da je vrt treba pustiti čez zimo počivati. Zato se v jeseni z gred pobere ves pridelek, prst pa se prekoplje – »preštiha« – ali na večjih površinah preorje in tako »odprto« zemljo pusti na miru vse do pomladi. Zakaj? Razlogov za to je več, vsi pa so preslikava del na njivah.

  1. Tla so dolgo časa odkrita, gola, zato so izpostavljena zunanjim dejavnikom – veter, dež, sonce –, ki jih uničujejo. Po njivah vozijo težki stroji, ki še dodatno kvarijo strukturo tal. Slednja so zato zbita.

  2. Kmetje jeseni v tla zaorjejo tudi hlevski gnoj. Povečini je ta svež, še ne dozorel, in kot tak škodljiv za rastline, požge lahko korenine in uniči na novo zasnovan posevek. Čez zimo gnoj na praznih gredah dozori in kmetje lahko brez skrbi, da bi škodili mladim rastlinam, spomladi sejejo in sadijo.

  3. Mnogi kmetje gnojijo z mineralnimi gnojili. Del njih so kisline, ki ubijajo drobnoživke v tleh, ki skrbijo za rodovitnost tal. Hkrati pa z mineralnimi gnojili ne vnašamo v tla organske mase, kot to počnemo denimo s kompostom, rastlinami za zeleno gnojenje, dobro uležanim hlevskim gnojem. Organska masa je nujna za rodovitna tla, polna življenja. Iz nje organizmi v tleh proizvajajo humus, snov, bogato s hranili, ki jih potrebujejo rastline. Več ko je v tleh humusa, rodovitnejša so tla in rahlejša so. Zato so polja, kjer je uporaba mineralnih gnojil stalnica, siromašna, mrtva, izčrpana in zbita.

  4. Marsikje se pozablja na kolobarjenje, zeleno gnojenje, mešane posevke, zato so tla izčrpana in zbita. Toda ali moramo na svoje majhne vrtove res preslikavati delo kmetov? In, mimogrede, čedalje več jih je, ki ne delajo več tako.


Skrb za prst vse leto

Sama skrbim, da prst ostaja rodovitna, da se ne izčrpava enostransko, da je polna živih bitij, ki sodelujejo pri procesu nastajanja humusa, da so tla rahla in da v pravi meri zadržujejo vodo. Tal ne prekopavam, tako da ne uničujem živih bitij v tleh, vsako ped odkrite površine zastrem z eno od organskih zastirk s slamo, senom, kitajskim trstikovcem, kompostom, travnim odkosom … Tako so tla zaščitena pred zunanjimi dejavniki, soncem, ki jih izsušuje, vetrom, ki odnaša prst, ter padavinami, ki jih zbijajo. Gnojim samo z organskimi gnojili (kompost, dobro uležan hlevski gnoj z ekoloških kmetij) in ne hodim po gredah. Sadim mešane posevke, ki jih vsako leto prestavim na drugo gredo – torej kolobarim. Kolobar je ved no štirileten: enak posevek na prvotne grede torej spet posadimo šele peto leto. Pri taki oskrbi tal bomo talnim organizmom zagotovili ugodne razmere za razmnoževanje in rast. Več ko jih bo, več humusa bo v tleh, tla bodo rahlejša in rodovitnejša, rastline pa močne in zdrave. Količina humusa se bo z leti večala in potrebe po gnojenju bodo čedalje manjše. S temi tremi ukrepi pa ubijemo še dve muhi na en mah: potrebe po zalivanju se bodo zmanjšale, pletje pa bo preteklost. 

Zato moj vrt ne potrebuje »počitka«. Gredice so pozimi polne zelenjave, ki jo pobiram tudi izpod snega.

Prekopana tla zaradi nihanja temperature pozimi večkrat zmrznejo in se odtajajo, a to pomaga pri razbijanju zlepljenih talnih delcev. Prednost prekopavanja se zato še posebej pozna na zbitih glinastih tleh. Na prvi pogled ni videti, da bi bilo kar koli narobe. Prav nasprotno. Zemlja je prhka, pripravljena za setev, odmrli organizmi v tleh pa delujejo kot gnojilo. Vendar so čez nekaj mesecev tla spet zbita, lepljiva in težka, v njih se dolgo zadržuje voda. Ne preostane nam drugega, kot da v jeseni grede ponovno prekopljemo.


Kaj naredimo z gredicami pred setvijo in sajenjem

Ker na mojih gredicah raste zelenjava tudi pozimi, gredo pripravim, preden poleti in jeseni sejem in sadim nove posevke. Tem posevkom, ki sledijo prejšnjim v sezoni, ki smo jih že pobrali, in bodo ostali na gredah pozno v jesen, pozimi in še zgodaj spomladi, pravimo naknadni posevki. Grede najprej očistimo. Odstranimo nadzemne dele ostankov zelenjadnic. Odrežemo jih z nožem, in če se le da, korenine pustimo v zemlji. Tisti, ki čez leto pridno zastiramo, zdaj z grabljami odstranimo vso zastirko. Damo jo na stran, saj jo bomo kasneje potrebovali. Z vilami počasi, ped za pedjo, zrahljamo zemljo. Vile zapičimo v tla do globine zob, pomaknemo naprej in nazaj in privzdignemo, vendar ne obračamo. Ponavljamo na približno vsakih 15 cm. Če je zemlja v vrtu zbita, gosteje, če je rahla, pa redkeje. Ko je zemlja zrahljana, po vsej površini potresemo tanek sloj komposta. Pokrijemo z ostanki zelenjadnic, ki jih prej narežemo na manjše kose, da bo preperevanje hitrejše. Na koncu vse skupaj pokrijemo z zastirko. Na tako pripravljeno gredo sadimo. Zastirko toliko odgrnemo, da pripravimo prostor, kamor bomo posadili sadiko. Naredimo jamico, posadimo sadiko in zastirko prigrnemo do rastline. Tam, kjer sejemo, odgrnemo zastirko v ozkem pasu, naredimo kanalček, posejemo seme, pokrijemo s prstjo in ne zastiramo. Tukaj bodo tla ostala nekaj časa gola, dokler jih ne zastre posejana vrtnina.


Moj vrt je pozimi poln zelenjave

Že poleti sem mislila na to, da bom lahko svežo zelenjavo pobirala kar s svojega vrta tudi globoko v jesen in pozimi. Posadila sem kapusnice, zimski por, radič, jesensko endivijo, posejala črno redkev, podzemno kolerabo, repo. V jeseni  sem posejala še motovilec, azijsko listno zelenjavo, posadila zimsko solato, česen, čebulo. Torej nič prekopavanja, ampak polnjenje gredic!


Torej pozimi po zelenjavo kar na vrt ali v klet

Ogromno je vrtnin, ki jim mraz ne pride do živega. Nekajkratne slane jim celo izboljšajo okus. V mislih imam brstični in listnati ohrovt. Tudi por bomo pobirali pozimi, in radič, ki ga bomo pred hudim mrazom sicer zaščitili z vrtnarsko kopreno ali s tuneli. Tukaj je še motovilec, brez katerega ne gre. Tudi tega lahko zaščitimo, vendar se izogibajmo neposrednemu pokrivanju z vrtnarsko kopreno. Ta namreč primrzne na nežne lističe motovilca, rastlina je poškodovana in tako rekoč neuporabna. Azijska listna zelenjava kljubuje snegu in mrazu; čez zimo jo pustim kar odkrito in redno režem zelene lističe. 

Da je prst najboljši izolator, ve že marsikdo, ki čez zimo pušča v zemlji nekatere gomoljnice in korenovke. 

Pobiramo jih sproti, po potrebi. Dobro se obnesejo korenje, peteršilj, črna redkev, strniščna repa, podzemna koleraba in topinambur. Če so napovedane res zelo nizke temperature, posevke vseeno zaščitimo z debelo plastjo slame ali sena. Seveda pa slednje zelo uspešno shranimo tudi v zabojih z mivko, slamo ali žaganjem v hladnih kleteh. V kleteh pa bodo nekaj časa zdržali še v časopisni papir ovita endivija, kitajski kapus, radič, tudi zelje in glavnati ohrovt, vse do po mladi pa bodo zdržale v kleti (če jih prej ne pojemo) zimske buče. In da ne pozabim: tako kot na naraven način kisamo zelje in repo, lahko kisamo tudi korenovke. Naravno kisana repa in zelje pa sta še eni od starih kmečkih jedi iz časov brez hladilnikov in zamrzovalnih skrinj. To je tudi edini način konzerviranja zelenjave, pri katerem ta pridobi prehransko vrednost.


Avtorica: Jerneja Jošar



Nazaj na seznam

Kreditne kartice

Maestro Mastercard Visa

Brezplačna poštnina

Izkoristite brezplačno poštnino ob nakupu nad 50 eur.

Nakupuj

Avemed d.o.o.

Ekskluzivni zastopnik blagovnih znamk Terranova, EcoZiz, Bioandina, You&Oil in Bio-Nature.

  Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana
  01/292-60-70
  info@avemed.si