Povečana prostata: Kaj vse morate vedeti in kako ukrepati

Imate povečano prostato? Če ste stari več kot 50 let in imate težave pri uriniranju ter praznjenju mehurja, je morda čas, da obiščete zdravnika. Vendar brez panike, kajti povečana prostata še ne pomeni rak prostate, lahko gre samo za njeno benigno povečanje.

Skrb za zdravo prostato in preventivni ukrepi so toliko bolj nujni pri starajoči se populaciji, saj je rak prostate med najpogostejšimi tumorji pri moških. Poleg zdravega življenjskega sloga, primerne telesne teže, uravnotežene prehrane lahko olajšajo težave s prostato tudi prehranska dopolnila. V prispevku se bomo posvetili prostatičnemu specifičnemu antigenu (PSA), pojasnili, zakaj se ga (še) ne uporablja kot tumorski marker pri odkrivanju raka prostate v presejevalnih metodah, ter med drugim izpostavili najbolj značilne simptome raka prostate ter predstavili bolezen ̶ benigno hiperplazijo prostate (BHP).

Kaj je prostata?

Prostata ali podmehurnica v obliki kostanja velika žleza leži na vratu mehurja ter obdaja začetni del sečnice. Prav pri vrhu oziroma končnem delu se izven prostate nahaja zunanji uretralni sfinkter ta zadržuje urin v mehurju ¹.

Pri odraslem se z leti velikost prostate povečuje iz približno 25 ml tudi na več kot 300 ml zaradi vpliva moškega hormona testosterona. Velikost povečane žleze ni tako zelo pomembna kot način rasti in posledične težave pri pretoku urina skozi sečno cev ¹.

Fiziološko je izloček shranjen v semenskih mešičkih ter pomemben za oporo in preživetje spermijev ter ob oploditvi. Pogosto ejakulacija pripomore k ohranjanju zdrave funkcije žleze in manj težavam, zato je zdrava spolnost zaželena tudi v starosti. Epidemiološko se po 50. letu starosti moškega zelo hitro, skoraj eksponentno, pri mnogih stopnjujejo simptomi spodnjih sečil in tegobe v zvezi s povečano prostato ¹.

Blago povišanje PSA je lahko posledica že intenzivnega kolesarjenja

V celicah prostate se tvori prostatični specifični antigen (PSA). Pri spremenjeni obliki normalne histologije prostate se na primer pri raku v pribitku sprošča v kri, kjer PSA zaznajo in merijo za diagnostične namene ².

Zakaj se PSA kot tumorski označevalec ne uporablja pri odkrivanju raka prostate? Kot tumorski označevalec je PSA značilen za prostato, ni pa specifičen za raka prostate, saj je lahko povišan tudi pri benigni hiperplaziji (BHP) in vnetnih dogajanjih pri prostati. Obe omenjeni benigni stanji sta pri istem bolniku lahko prisotni hkrati z rakom prostate, to pa otežuje klinično interpretacijo vrednosti PSA. Dodatno težavo predstavljajo prehodna povišanja PSA , ki so posledica mehanskih ali drugih fizioloških in pataloških dejavnikov (odklon od normalnega stanja). Kateterizacija sečnega mehurja, cistoskopija (endoskopski pregled sečnice in sečnega mehurja) in kolonoskopija (endoskopski pregled širokega in končnega dela tankega črevesja) povzročijo prehodno povišanje PSA ta lahko namreč traja od enega meseca ali celo več. Prav tako sta vzrok za blago povišanje PSA intenzivno kolesarjenje ali daljše vožnje z motornim kolesom ².

Zato PSA-markerja zaenkrat v Sloveniji stroka ne uporablja kot presejevalne metode (sistematično iskanje bolezni v populaciji) za odkrivanje raka prostate. Podobno je tudi po svetu, saj bi tako odkrili preveč primerov, pri katerih se rak prostate nikoli ne bi klinično izrazil. Če bi moški živeli dovolj dolgo, bi se slej kot prej praktično pri vseh razvil rak prostate v neagresivni obliki kot okultna (nevidna) bolezen ᶟ.

V katerih primerih pa se kljub vsemu PSA tumorski označevalec uporablja v diagnostiki za odkrivanje raka prostate? Edini glavni dejavnik tveganja za rak prostate je starost, zato je pri starejših moških smiseln, seveda pa je treba upoštevati tudi biološko starost in pridružene bolezni.

Pomembno je še omeniti, da za razliko od večine drugih rakov rak prostate raste in napreduje počasi. Po desetih letih tako nizko maligen rak prostate preide v metastatsko fazo pri okoli 10 odstotkih bolnikov, specifična smrtnost pa je v tem času približno 5 odstotkov ².

Za še boljšo skrb za zdravje imajo tudi moški veliko možnosti, da ohranijo svoje telo v dobri kondiciji. Ena izmed teh alternativ je prehransko dopolnilo multivitamini za moške vsebuje 29 različnih vitaminov, mineralov in drugih fitospojin v odmerkih, prilagojenih moškemu telesu: gre za odmerke cinka, magnezija, likopena in vitamina E.

Bolezni prostate: benigna hiperplazija prostate in rak prostate

Med najbolj prepoznanimi in tudi pogostimi boleznimi prostate sta benigno povečanje prostate in rak prostate.

Benigna hiperplazija prostate (BHP) je kronična in napredujoča bolezen, za katero je značilno makroskopsko povečanje žleze, histološko pa gre za postopno hiperplazijo stromalnih in žleznih celic prostate. Prekomerno razraščanje tkiva prostate povzroči zožitev in povečan upor v prostatični sečnici na mestu izhoda iz sečnega mehurja, zato je BHP navadno združena s simptomi spodnjih sečil ⁴.

Najbolj značilni simptomi bolezni sta motnje uriniranja in praznjenje mehurja. Motnje uriniranja se kažejo kot upočasnjen in tanek curek, ki je razpršen, se prekinja ali pa se seč izloča le po kapljicah ⁴.

Če bolezni ne zdravimo, počasi napreduje in povzroča objektivne in subjektivne posledice. Prostata se povečuje, pride do kroničnega zastajanja seča v mehurju ̶ se nepopolno izprazni, seč uhaja ali pride do akutne zapore seča ter v končni fazi tudi do ledvičnega popuščanja. Medtem ko so subjektivne težave prepoznane kot poslabšanje uriniranja ter nepopolno in oteženo praznjenje mehurja ⁴.

Kot že omenjeno, je razlog za rast prostate pogosto v androgenih, predvsem v čezmerni pretvorbi testosterona v dihidrotestosteron zaradi povečane aktivnosti encima 5-alfa-reduktaza. Za optimalno funkcijo prostate moški lahko poskrbijo tudi sami s pomočjo Sinergije za prostato. V prehranskem dopolnilu Sinergija za prostato so namreč zbrane vse rastline (korenina koprive, cvet opuncije, oves, bučno seme, peteršilj in koruzni laski), za katere raziskave kažejo, da lahko ugodno vplivajo na funkcijo prostate, ter vsa koristna mikrohranila za imunski sistem.

Dejavniki tveganja za nastanek BHP? Najpomembnejši dejavniki so predvsem starost bolnika, vrednost PSA nad 1,5 ng/ml, velikost prostate nad 30 ml in zmerno izraženi simptomi spodnjih sečil. Prav tako med dejavnike tveganja sodijo še debelost, predvsem metabolični sindrom, sladkorna bolezen in zlasti družinsko obremenjenost z boleznimi prostate ⁴.

Cilji zdravljenja BHP je zboljšati kakovost življenja in pretok seča, zmanjšati možnosti za akutno zaporo seča ter potrebo za kirurško zdravljenje. Zdravljenje je torej usmerjeno predvsem na izboljšanje simptomov spodnjih sečil in zmanjšanje velikosti prostate ⁴.

Rak prostate je med najpogostejšimi raki pri moškem. Na letni ravni ga na novo odkrijejo pri več kot 1.500 primerih.

Kateri so glavni dejavniki tveganja za nastanek raka prostate? Kot etiološki dejavnik se prišteva kronični prostatitis (kronično vnetje prostate). Ker kronično vnetje pogosto nastane kot posledica nezdravljenega akutnega vnetja oziroma kot zaplet spolno prenosljivih okužb, je pomembno preprečevanje prenosa z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Okužba s humanimi papilomavirusi je ravno tako velik dejavnik tveganja in je tudi edina grožnja za nastanek raka prostate, ki ga je možno preprečiti s cepljenjem. Medtem ko pogostejše ejakulacije ̶ te namreč odstranjujejo karcinogene sekrete (nastanejo zaradi kroničnega vnetja) zmanjšajo incidenco raka prostate ⁵.

Najbolj značilni simptomi raka prostate so: pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč. Če se je rak razširil iz prostate v sosednje ali oddaljene organe, se omenjenim simptomom lahko pridružijo znaki, kot so: bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže ⁶.

Suzana Križ

Literatura in viri:

  • Pomen preventive pri ohranjanju zdravja prostate, Asist. Bojan Štrus, dr. med., mag. Marko Lovšin, dr. med., Zbornik Schrottovi dnevi, 2023, str. 149-150
  • Vloga za prostato specifičnega antigena pri diagnostiki raka prostate, doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., Zbornik Schrottovi dnevi, 2021, str. 106-107
  • Pomen preventive pri ohranjanju zdravja prostate, Asist. Bojan Štrus, dr. med., mag. Marko Lovšin, dr. med., Zbornik Schrottovi dnevi, 2023, str. 149-150
  • Benigna hiperplazija prostate (BHP), Andrej Kmetec, Farmacevtski vestnik, 2011, št. 62, dostopno: 04.11.2024, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HUZ0BGHZ/568a765e-9c36-4dc3-b232-ba5231036d66/PDF
  • Kdaj postane prostata pomemben del moškega zdravja, primarij Simona Repar Bornšek, dr. med., Zbornik Schrottovi dnevi, 2023, str. 155

 Rak prostate, dostopno: 04.11.2024, https://www.onkologija.org/o-raku/rak-prostate/#1490099950862-a1d5e4ae-545db35e-8c2d

Deli ta članek

Povezani članki