Pomanjkanje vitamina D: vzroki in rešitev | Avemed

Ali ste vedeli, da imajo kar 4 od 10 Evropejcev nezadostno raven vitamina D v krvi? Ko pridejo zimski meseci, ta številka samo še narašča. Po strožji opredelitvi pomanjkanja se delež ljudi s pomanjkanjem celo podvoji, z 8,3 % poleti na 17,7 % pozimi.

Obstajajo številna priporočila za spremljanje in vzdrževanje ravni vitamina D skozi vse leto, ki jih je smiselno upoštevati.

V tem članku predstavljamo več informacij o vitaminu D, zakaj je pomanjkanje vitamina D pogosto in kaj lahko storite glede tega.

Kaj je vitamin D3 in po čem je poseben?

Vitamin D je v maščobah topno mikrohranilo, ki sodeluje pri številnih procesih v organizmu. Kaj ga dela posebnega? Telo ga lahko samo sintetizira v koži pod vplivom sončnih žarkov, za razliko od drugih vitaminov, ki jih vnašamo samo s prehrano.

Vloge vitamina D3 v telesu:

• potreben je za normalno rast in razvoj kosti pri otrocih.
• pomaga zmanjšati tveganje za padec, povezano z izgubo pravilne drže in oslabelostjo mišic.
• prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja (EFSA ID 152, 157, 215)
• prispeva k normalni ravni kalcija v krvi (EFSA ID 152, 157, 215)
• prispeva k ohranjanju normalnega delovanja mišic (EFSA ID 155)
• prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema (EFSA ID 154, 159)

Zakaj je pomanjkanje vitamina D tako pogosto?

Običajno ne obstaja en sam razlog za pomanjkanje vitamina D, temveč se pojavi kot posledica kombinacije več dejavnikov, kot so:

• nezadostna izpostavljenost soncu
• več časa, preživetega v zaprtih prostorih
• temnejša barva kože
• starost
• pokrita koža
• nezadosten vnos s hrano.

Nasveti stroke glede dodajanja vitamina D

Regionalne javnozdravstvene institucije, kot so tiste na Hrvaškem in v Sloveniji, priporočajo povečan vnos jeseni in pozimi, da bi preprečili pomanjkanje vitamina D.

Hrvaška klinična smernica pojasnjuje, da geografska lega Hrvaške, zlasti celinskega dela, predstavlja večje tveganje za pomanjkanje vitamina D. Zato stroka priporoča ciljno raven v krvi 75–125 nmol/L, z ustreznimi preventivnimi odmerki za tiste, ki so izpostavljeni tveganju.

Slovenske smernice NIJZ gredo še korak dlje in priporočajo, da odrasli od 18 do 65 let v zimskem obdobju, konkretno od oktobra do aprila, jemljejo 800–1000 IE dnevno, medtem ko osebe, starejše od 65 let, v podaljšanem zimskem obdobju jemljejo 1000–2000 IE dnevno.

Tu je tudi najnovejša klinična smernica Endocrine Society iz leta 2024, ki podaja priporočila glede skupin, pri katerih so lahko višji odmerki vitamina D koristni. Tako navajajo, da se dodaten vnos vitamina D priporoča otrokom in mladostnikom (1–18 let) za preprečevanje rahitisa, odraslim, starejšim od 75 let, za zmanjšanje tveganja smrtnosti, nosečnicam za manjše tveganje zapletov ter osebam z visokim tveganjem za prediabetes za upočasnitev napredovanja v sladkorno bolezen.

Terranova Vitamin D3: po čem izstopa?

Na trgu obstajajo številni izdelki z vitaminom D3 z dodatki, vendar Terranova Vitamin D3 izstopa po več značilnostih:

• vitamin D je pridobljen iz lišajev, kar pomeni, da je popolnoma veganski in ne vsebuje sestavin živalskega izvora. Večina drugih izdelkov vključuje vitamin D, pridobljen iz ovčje volne.
• ena kapsula vsebuje 2000 IU holekalciferola (vitamina D), kar izpolnjuje priporočila za obdobje oktober–april.
• Magnifood kompleks, ki vsebuje bučna semena, liste koriandra, spirulino in gobe šitake – cilj tega kompleksa je izboljšati izkoristek vitamina D3 v telesu.

Spirulina podpira delovanje imunskega sistema, list koriandra podpira delovanje prebavnega sistema, gobe šitake pa vsebujejo ergosterol, ki se po izpostavljenosti UV-sevanju pretvori v vitamin D2.

Viri:

Cashman, K. D., van den Heuvel, E. G. H. M., Schoemaker, R. J. W., Prentice, A., Maggini, S., & Bühring, K. U. (2023). Vitamin D deficiency in Europe: Pandemic? American Journal of Clinical Nutrition. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0002916523119277

Demay, M. B., Pittas, A. G., Bikle, D. D., Diab, D. L., Kiely, M. E., Lazaretti-Castro, M., Lips, P., Mitchell, D. M., Murad, M. H., Powers, S., Rao, S. D., Scragg, R., Tayek, J. A., Valent, A. M., Walsh, J. M. E., & McCartney, C. R. (2024). Vitamin D for the prevention of disease: An Endocrine Society clinical practice guideline. Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism. https://www.endocrine.org/news-and-advocacy/news-room/2024/endocrine-society-recommends-healthy-adults-take-the-recommended-daily-allowance-of-vitamin-d

Grant, W. B., Bhattoa, H. P., & Pludowski, P. (2018). Determinants of vitamin D deficiency from sun exposure: A global perspective. In Vitamin D (pp. 79–90). Elsevier. https://doi.org/10.1016/b978-0-12-809963-6.00061-4

Hu, D., Chen, W., Li, X., Yue, T., Zhang, Z., Feng, Z., Li, C., Bu, X., Li, Q. X., Hu, C. Y., & Li, L. (2020). Ultraviolet irradiation increased the concentration of vitamin D2 and decreased the concentration of ergosterol in shiitake mushroom (Lentinus edodes) and oyster mushroom (Pleurotus ostreatus) powder in ethanol suspension. ACS Omega, 5(13), 7361–7368. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7144143/

Jiang, Q., Zhang, M., & Mujumdar, A. S. (2020). UV induced conversion during drying of ergosterol to vitamin D in various mushrooms: Effect of different drying conditions. Trends in Food Science & Technology, 105, 200–210. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7508054/

Mass Eye and Ear. (2022, December). Scientists uncover biological explanation behind why upper respiratory infections are more common in colder temperatures. Harvard Medical School. https://masseyeandear.org/news/press-releases/2022/12/scientists-uncover-biological-explanation-behind-why-upper-respiratory-infections-are-more-common-in-colder-temperatures

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2025). Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. NIJZ. https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/11/VIT-D-SMERNICE-19-11-2025_splet_CIP-K2.pdf

Płudowski, P., Karczmarewicz, E., Bayer, M., Carter, G., Chlebna-Sokół, D., Czech-Kowalska, J., Dębski, R., Decsi, T., Dobrzańska, A., Franek, E., Głuszko, P., Grant, W. B., Holick, M. F., Yankovskaya, L., Konstantynowicz, J., Książyk, J. B., Księżopolska-Orłowska, K., Lewiński, A., Litwin, M., … Zwolińska, D. (2013). Practical guidelines for the supplementation of vitamin D and the treatment of deficits in Central Europe. Endokrynologia Polska, 64(4), 319–327. https://journals.viamedica.pl/endokrynologia_polska/article/view/EP.2013.0012/32393

The 2024 Endocrine Society guideline on vitamin D: Comprehensive summary and critical appraisal. (2026). Nutrients, 18(9), 1472. https://www.mdpi.com/2072-6643/18/9/1472

Vranešić Bender, D., Giljević, Z., Kušec, V., Mendeš, T., Kaliterna, D. M., Radman, M., Škreblin, K., & Krznarić, Ž. (2016). Smjernice za prevenciju, prepoznavanje i liječenje nedostatka vitamina D u odraslih. Liječnički vjesnik, 138(5–6), 121–132. https://hrcak.srce.hr/file/255068

Effect of vitamin D2 supplementation on 25-hydroxyvitamin D3 status: A systematic review and meta-analysis. (2025). Nutrition Reviews. https://academic.oup.com/nutritionreviews/advance-article/doi/10.1093/nutrit/nuaf166/8256613