Rastlinska prehrana brez napihnjenosti – kako podpreti prebavo?

Zakaj rastlinska prehrana lahko povzroča napihnjenost?

Rastlinska živila vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate, med njimi tudi galaktooligosaharide (GOS), kot sta rafinoza in stahioza.

Ti ogljikovi hidrati so del skupine FODMAP spojin, ki jih človeški prebavni sistem težje razgradi, saj telo ne proizvaja encima alfa-galaktozidaze v zadostnih količinah.

Posledično lahko neprebavljene snovi preidejo v debelo črevo, kjer sodelujejo v procesih fermentacije. To lahko pri nekaterih posameznikih prispeva k občutku napihnjenosti in nelagodja.

Terranova Prebavni encimi za rastlinsko prehrano kot podpora prebavi

Pri prehrani, bogati z vlakninami in rastlinskimi sestavinami, je lahko koristna dodatna podpora prebavi.

Prebavni encimi za rastlinsko prehrano vsebujejo kombinacijo encimov, ki sodelujejo pri razgradnji različnih sestavin rastlinske hrane, vključno z:

• kompleksnimi ogljikovimi hidrati
• prehranskimi vlakninami
• rastlinskimi polisaharidi

Med ključnimi encimi so:

• alfa-galaktozidaza
• celulaza
• hemicelulaza
• pektinaza
• ksilanaza

Ti encimi sodelujejo pri razgradnji sestavin hrane in lahko prispevajo k boljši prebavni učinkovitosti.

Podpora iz naravnih rastlinskih sestavin

Izdelek vsebuje tudi Magnifood kompleks, ki vključuje rastlinske izvlečke, kot so:

• ingver
• kardamom
• melisa
• rumeni encijan

Te rastline se tradicionalno uporabljajo kot del prehrane za podporo prebavnim procesom.

Kako zmanjšati prebavne težave pri rastlinski prehrani?

Za boljše počutje ob rastlinski prehrani je priporočljivo:

• postopno povečevanje vnosa vlaknin
• raznolika in uravnotežena prehrana
• ustrezna hidracija
• podpora prebavi z ustreznimi encimi

Pomembno je upoštevati, da se odziv na prehrano med posamezniki razlikuje.

Celosten pristop k prebavi

Terranova Prebavni encimi za rastlinsko prehrano predstavljajo dopolnitev uravnoteženi prehrani in zdravemu življenjskemu slogu.

Z ustreznim pristopom je mogoče ohraniti prednosti rastlinske prehrane in hkrati zmanjšati morebitno prebavno nelagodje.

Literatura: 

• So, D., & Tuck, C. (2024). Innovative concepts in diet therapies in disorders of gut–brain interaction. JGH Open, 8(7), e70001. https://doi.org/10.1002/jgh3.70001. Dostopno tudi na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC11255864/
• Di Stefano, M., Miceli, E., Gotti, S., Missanelli, A., Mazzocchi, S., & Corazza, G. R. (2007). The effect of oral alpha-galactosidase on intestinal gas production and gas-related symptoms. Digestive Diseases and Sciences, 52(1), 78–83. https://doi.org/10.1007/s10620-006-9296-9. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17151807/
• Di Nardo, G., Oliva, S., Ferrari, F., Mallardo, S., Barbara, G., Cremon, C., Aloi, M., & Cucchiara, S. (2013). Efficacy and tolerability of α-galactosidase in treating gas-related symptoms in children: a randomized, double-blind, placebo controlled trial. BMC Gastroenterology, 13, 142. https://doi.org/10.1186/1471-230X-13-142. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24063420/