Od semena do cveta z Jernejo Jošar

Jernejo Jošar smo povabili tudi na kratek intervju, kjer nam je predala nekaj koristnih nasvetov o sajenju, razložila razliko med ekološkimi in neekološkimi semeni, razjasnila kaj se dogaja z naravo v marcu, povzela svoj odnos do cvetlic, na koncu pa smo le-te primerjali tudi z žensko!

Kaj vam kot ženski in kot agronomki pomenijo rože? 

Rože, cvetje, mi predstavlja hrano za dušo. Pa naj bo to preprost, skoraj nezaznaven cvet travniške cvetlice, ali pompozen cvet potonike, ni važno. In čisto v vsakem letnem času je nekaj, kar cveti. Tudi pozimi. Zato pozimi poskrbim, da je moje stanovanje polno cvetočih sobnih rastlin, od ciklam, azalej, begonij, afriških vijolic ... Potrudim se in si vsako jesen posadim čebulice vitezove zvezde, ki cveti vse do pomladi. Takrat pa nas začnejo razveseljevati že rožice iz narave, od zvončkov, telohov, mačic, sledijo narcise in tulipani. Poleti pa je cvetenje na višku in takrat je res vse tako zelo čarobno. Cvetje je pri meni doma vsepovsod, v stanovanju, na vrtu pred hišo, na zelenjavnem vrtu, v cvetličnih loncih in koritih.

Vzemite si čas in se posvetite opazovanju cvetov, kako so grajeni, kako je narava – evolucija poskrbela, da rastlina poskrbi za potomce. Na vse mogoče načine s cvetovi privablja opraševalce. Ne samo z nam najbolj zaznavnimi, barvami in vonjem.

Kaj se na splošno dogaja z rastlinami/naravo v mesecu marcu?

Marca se zima umika pred pomladjo, kar je videti že v naravi. Sokovi v drevesih se začnejo pretakati, brsti nabrekajo. Jarice z zlatorumenimi cvetovi že pokrivajo trato pod grmičevjem, zvončki prav tako krasijo rastišča v vlažnih gozdovih, telohi se šopirijo v vsej svoji lepoti, spomladanski žafran z vijoličasto barvo prekrije rjavo listje, na plano kukajo narcise in zgodnji tulipani. Cvetlice trajnice večinoma še počivajo, popki poganjkov so pri večini še varno skriti v zemlji. Bodnantska brogovita grmiček, ki cveti pozimi, je sedaj najlepši. Rožnati, omamno dišeči cvetovi vabijo poglede. Kmalu ji bo sledil dren, nato forzicija in pomlad bo tu.

Semena katerih cvetlic lahko razveselijo naše kupce v marcu? Kaj so njihove značilnosti?

Vseh 5 rožic je enoletnic, to pomeni, da v enem letu zaključijo svoj razvojni krog. Naslednje leto jih moramo ponovno posejati, razen nekaterih, ki same raztresejo seme naokoli. Z njimi dopolnimo in popestrimo okrasne grede, kjer so osnova okrasne zelnate trajnice, oblikujemo manjše gredice, ki jih vsako leto ponovno zasnujemo z enoletnicami, ali pa jih vključimo kar na zelenjavne gredice, saj barviti cvetovi privabljajo na vrt čebele, čmrlje, metulje in živalce, ki se hranijo s škodljivci.

Tisti, ki imate samo balkon, jih lahko posejete v večje cvetlične lončke in korita.

Črnika z atraktivnimi cvetovi modrih, belih in rožnatih barv, je zanimiva tudi, ko venčni listi odpadejo in na steblu ostane le košek s semeni. Posušen je v vazi trajni okras. Ko jo imamo enkrat na vrtu, bo sama poskrbela za nov zarod v naslednjem letu.

Zlati mak z močno zlatorumeno barvo prelepih cvetov vabi na daleč vse opraševalce. Zraste do 40 cm visoko. Večja skupina je, bolj pride do izraza.

Astre so naše stare znanke kmečkih vrtov. Sama se jih spomnim z »ogračeka« stare mame in tudi mama jih ima vedno v vrtu. Odlično se obnesejo kot rezano cvetje.

Sončnice, kamor koli jih posadimo, poskrbijo za malo več drame, saj zrastejo do 2,5m. Še posebej so dobrodošle na zelenjavnem vrtu, kjer se večina dogaja bolj pri tleh. Veliki cvetovi privabljajo poglede, hkrati pa z močnim koreninskim sistemom sončnice rahljajo tla, v njihovi bližini pa neizmerno bolje uspeva nizki fižol. Socvetja, ki so v jeseni polna zrelih semen, pustim na vrtu dolgo v zimo, da imajo ptice hrano. Poznamo tudi nižje sorte, ki se odlično obnesejo tudi v cvetličnih loncih.

Kapucinke so v zelenjavnem vrtu več kot nujne. Poleg tega, da so resnično lepe, imajo še kup drugih dobrih lastnosti. Listi, popki in cvetovi imajo poprast okus, ki spominja na krešo, in jih lahko s pridom uporabimo v kuhinji, kot dodatek solatam, namazom, pomakam, iz listov naredimo čisto poseben pesto, cvetne popke in seme pa vložimo v kis ali slanico in uporabljamo kot kapre. Cvetovi so dolgo obstojni v vazi. S svojim močnim vonjem kapucinke odganjajo talne škodljivce in škodljive talne glive, uši, bolhača, kapusovega belina in celo polže. Poznamo več sort, glede na barvo, ki je v vseh tonih od bledo rumene do močno oranžne skoraj rdeče. Nekatere sorte so bolj nizke kompaktne rasti in so odlične za robove gredic, spet druge zrastejo tudi do 3 metre in potrebujejo oporo.

Kakšna je razlika med ekološkimi in neekološkimi semeni?

Ekološko seme je pridobljeno z rastlin, ki so rasle v zemlji, ki ni bila gnojenja z umetnimi gnojili, kjer niso bili uporabljeni herbicidi – kemična sredstva za zatiranje plevela. Rastline niso bile škropljene s kemičnimi sredstvi za zatiranje škodljivcev (pesticidi) ali bolezni (fungicidi). Rastline so rasle v naravnih pogojih, navajene na vse negativne vremenske vplive. Ker seme nosi v sebi informacijo svoje matere, je rastlina, ki zraste iz semena bolj odporna, manj razvajena.

Kako posaditi izbrana semena?

Črnika in zlati mak ne prenašata presajanja, zato ju spomladi, od začetka aprila, do sredine maja, sejemo neposredno na grede. Sejemo 0,5 cm globoko, čim bolj na redko.

Astre lahko sejemo neposredno na gredo v drugi polovici aprila, ali pa v začetku aprila v lončke, ki jih imamo v prostoru, kjer je 15° C. Sejemo 0,5 cm globoko. Majhne sadike presadimo na stalno mesto v drugi polovici maja.

Semena sončnic in kapucink je pred setvijo dobro namočiti čez noč. Seme se napije vode, nabrekne in kalitev je zato hitrejša. Sejemo jih v začetku aprila v lončke 2 cm globoko in imamo do klitja na temperaturi 20° C, kasneje zadošča 15° C. Sončnice sejemo v lonček po več semen skupaj. Po 4 tednih mlade rastline prepikiramo – razsadimo vsako v svoj lonček. Kapucinke pa posejemo po tri semena v vsak lonček in nič ne presajamo. V drugi polovici maja sončnice in kapucinke posadimo na prosto na stalno mesto.

Če primerjamo ženske in cvetlice, naletimo na podobnosti ...

Cvetlice za dobro rast potrebujejo dobro prst bogato s hranili, vodo, svetlobo. Če le ena od teh potreb ni zadoščena, rastlina slabo raste in mnogokrat propade še preden zacveti. Zato moramo poskrbeti, da se to ne zgodi, jim najti primeren prostor, kjer bodo imele dovolj svetlobe in kvalitetno prst, zalivati v obdobjih suše, kdaj pa kdaj dodati kakšno hranilo, še posebej, če so bile izpostavljene stresnim vremenskim situacijam. Skratka podobno, kot moramo ženske poskrbeti za svoje telo. Se pravilno prehranjevati, spiti dovolj vode, se gibati na svežem zraku in ko smo v posebnih situacijah, npr. v času menstruacije, v času nosečnosti, v stresnih obdobjih, ko telo porabi več mineralov in vitaminov, poseči tudi po kvalitetnih ekoloških prehranskih dopolnilih.

Že desetletja nazaj so strokovnjaki s posebnimi napravami začeli meriti odzivnost rastlin na različne dražljaje. Ugotovili so, da so rastline še kako čuječa bitja. Da slišijo, vidijo, znajo šteti, imajo spomin, pojejo, celo plešejo in čutijo. So takšne, kot smo ženske. Zelo dovzetne, senzibilne, ranljive a hkrati močne, trmaste, vztrajne. Tako ženske kot rastline kipimo od radosti, če nas kdo pohvali, nas poboža z besedo ali z dotikom, nam nameni svoj čas in energijo.