Basket 0
Povzetek košarice

Košarica je prazna

Dodaj izdelke

Iz izgorelosti izidete kot boljša različica

Iz težav lahko zrastemo boljši, močnejši in odpornejši proti naporom vsakdanjika.
Iz izgorelosti izidete kot boljša različica

»Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti,« Tina Bončina pomenljivo začne svojo knjigo Izgorelost – Si upate živeti drugače? Je predana raziskovalka psihologike in naših notranjih svetov ter velika zagovornica celostne obravnave izgorelosti. Po njej, pravi, življenje dobi novo razsežnost. Popustiti je treba. Ne več vsega držati v svojih rokah, temveč delegirati, opazovati, počivati, dati prostor tudi komu drugemu, uživati v sadovih svojega dela. Tina Bončina je zdravnica in psihoterapevtka, vodja zavoda Psihofiza. V Slovenijo je pripeljala posebno vejo psihoterapije – logosintezo. Verjame in dokazuje, da je izgorelost ozdravljiva psihosomatska bolezen. Res je, da po izgorelosti ne bo ostalo vse tako kot prej, toda čemu tudi bi in kdo si tega sploh želi? Zdravljenju izgorelosti zato raje reče integracija, saj gre v resnici za sestavljanje fragmentiranih delov, in ne za popravljanje pokvarjenih delov. Iz zgodb številnih svojih klientov ve, da iz težav lahko zrastemo boljši, močnejši in odpornejši proti naporom vsakdanjika.


Ko govorimo o izgorelosti, resda govorimo o bolezni, a pojdiva najprej k razmišljanju, kaj sploh je zdravje – zagotovo ne samo odsotnost bolezni?

Odsotnost bolezni je res že stara definicija Svetovne zdravstvene organizacije. Pred leti so jo posodobili v telesno, duševno in socialno blagostanje. Moj opis zdravja pa je, da smo lahko v katerem koli trenutku, v kateri koli situaciji in stanju v redu – v smislu, da smo okej, kar je izraz iz transakcijske analize. Če si na primer prestrašen, si »okej s tem strahom«, ga sprejmeš. Če doživljaš izgubo, to ne pomeni, da je konec sveta, ampak da si žalosten – tako da si skupaj s svojo žalostjo. In če si vesel, to ne pomeni, da je to vseobsegajoče, v nekih presežkih. Sprejemanje je tu ključno.


Duševno zdravje že dolgo ni več nepomembna sestavina celostnega zdravja, čeprav se je zgolj fizičnemu zdravju predolgo namenjala vsa pozornost. Kako naj bi človek skrbel za mentalno higieno na dnevni ravni, kaj vse spada k temu početju?

Angleški izraz »self« je najlepša kratica, ki ponazarja skrb za duševno zdravje. V sebi združuje angleške besede: sleep, excercise, love, food. Prevedeno: spanje, gibanje, ljubezen in prehrana. Mentalna higiena na dnevni ravni v tem (pre)hitrem času zagotovo pomeni, da znamo odložiti mobilni telefon, brati novice v kontekstu, da znamo srečati ljudi, ki so nam pomembni, jim pogledamo v oči in zraven ne počnemo drugih stvari. Imeti trenutek zase, nekaj gibanja v naravi – če ne vsak dan, pa vsaj čim večkrat. Pa da nekaj naredimo le zase, ne v vlogi mame, prijateljice …, ampak samo kot mi.


Kaj ugotavljate na psihoterapijah – kaj je tisto, kar ustavlja ljudi, da bi poskrbeli zase in svoje zdravje, kaj jih ovira pri tem?

Nekoč, nekje padejo v rutino, ta pa jih žene v vzorce vedenja, ki jih ponavljajo, in v različnih okoliščinah se jim dogajajo enaki scenariji. In potem kar pozabijo na tisto, kar jim je všeč, kar jim napolni dušo, in delajo le tisto, kar je treba. Veliko od tega zadnjega se jim zdi običajno, ampak tako življenje jih ne polni. Svojim klientom razložim, da je to, kot bi se vozil po obvoznici. Veliko se voziš, ampak nikamor ne prideš, ker se voziš v krogu. Treba je imeti neki cilj. Če ti tam ni všeč, se ponovno premakneš, sicer pa je to vrtenje v krogih, čeprav se zdi, da se veliko dogaja. In pri tem je izid vedno isti, če ves čas delamo, razmišljamo enako.


Se da izgorelost preprečiti – če da, kako? Na kakšne načine si lahko pomagamo pri preprečevanju izgorelosti?

Vsekakor jo je mogoče preprečiti. Prepričana sem, da bi zdravniki osebno lahko odigrali večjo vlogo, če bi le imeli čas. V osnovi je zdravniški poklic varovanje zdravja in ne zdravljenje bolezni. Najboljša je zatorej preventiva. Izgorelost bi lahko zajezili ali jo preprečili z ozaveščanjem o tem, kaj je stres, akuten in kroničen, in kaj so možnosti, da ga omilimo ter s tem preprečimo izgorelost. Akutni stres je naš zaveznik, kroničen pa nam škodi. Zelo pomaga tudi promocija zdravega načina življenja, ozaveščanje o pomenu lokalne hrane, gibanja ipd. Tudi to, da je umetnost zelo pomembna za dušo; narava, hoja, pogovori, biti v stiku s svojimi občutki, znati brati internet in uporabljati tehniko … – vse to je silno pomembno preprečevanje. Zato da bi tudi zdravnike zaščitili pred kroničnim stresom, pa si želim, da bi že na medicinski fakulteti učili, da je zdravnik vodja tima, ki je multidisciplinaren, da gre v medicini za spretnosti odločanja, da je pomembna učinkovita komunikacija … Da bi učili več o tem, kaj pomeni ne samo znanstveni medicinski del, ampak tudi o tem, kako biti dober delavec – kako postavljati prioritete, meje, poskrbeti za prosti čas ipd.


Zakaj sploh izgorevamo? Kateri notranjidejavniki, osebnostne lastnosti in načini obvladovanja življenjskih izzivov nas lahko popeljejo v izgorevanje in izgorelost?

Zagotovo perfekcionizem in deloholizem. Oboje kot šolana zdravnica in psihoterapevtka obravnavam kot vzorec, ki je odziv na vzgojna sporočila. Prav tako nas v izgorevanje popeljejo prepričanja, da nikoli nismo dovolj dobri, da se, če nam nekaj ni uspelo, nismo dovolj potrudili. Da stalno čakamo, da nas bodo drugi pohvalili, sami pa ne znamo prositi za povratne informacije. In da hočemo briljirati v vsem. To pomeni, da ne znamo izbirati svojih bitk. Čisto v redu je, da smo briljantni na samo nekaterih področjih, na drugih pa povprečni. Danes je vse na voljo in dostopno, pomembno je zavedanje, da nam ni treba res vsega izkoristiti. Izbirajmo.


Z dr. Tino Bončina se je pogovarjala Katja Krasko Štebljaj


Nazaj na seznam

Kreditne kartice

Maestro Mastercard Visa

Brezplačna poštnina

Izkoristite brezplačno poštnino ob nakupu nad 50 eur.

Nakupuj

Avemed d.o.o.

Ekskluzivni zastopnik blagovnih znamk Terranova, EcoZiz, Bioandina, You&Oil in Bio-Nature.

  Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana
  01/292-60-70
  info@avemed.si