Starajoča se koža potrebuje hialuronsko kislino

S staranjem koža izgublja sposobnost ohranjanja vlage, s tem pa tudi videz čvrstosti in prožnosti. S hialuronsko kislino jo je mogoče ponovno navlažiti in ji povrniti elastičnost ter mlajši videz.

V zrelem življenjskem obdobju se zaradi upadanja spolnih hormonov zmanjša tudi količina kolagena, to pa povzroči neželene posledice na koži. Hialuronska kislina, ki zapolnjuje prostor med celicami in kolagenskimi vlakni, je s svojo sposobnostjo vezave in zadrževanja vodnih molekul ključna spojina v skrbi za bolj zdravo in lepo kožo.
Hialuronska kislina je snov, ki se naravno proizvaja v človekovem telesu. Največ je imamo v sklepih in očesnih tekočinah, umetno pridobljeno pa v medicini uporabljajo predvsem pri zdravljenju obolelih sklepov, pri nekaterih operacijah na očeh in kot polnilo za ustnice pri plastičnih operacijah. Čedalje bolj priljubljena je tudi kot sestavina v prehranskih dodatkih in kozmetičnih izdelkih za nego starajoče se kože.
hialuronska kislina2
Staranje človekove kože je zapleten proces, ki ga še ne razumemo v celoti. V osnovi je rezultat dveh, med seboj neodvisnih bioloških procesov. Prvi je naravno staranje, na katero ni mogoče vplivati niti ga ni mogoče preprečiti. Na kožo vpliva po enakem vzorcu kot vpliva na staranje notranjih organov. Drugi, vzporeden proces je staranje zaradi zunanjih vzrokov, ki so posledica izpostavljenosti zunanjim dejavnikom, predvsem ultravijoličnemu (UV) sevanju, ki ga označujejo tudi kot »fotostaranje«.
Na prirojeno staranje vplivajo hormonske spremembe, ki se pojavijo v odraslem življenjskem obdobju, ko začne postopno upadati proizvodnja spolnih hormonov, in pozneje, ko se (pri ženskah) v povezavi z menopavzo v organizmu začne zmanjševati količina estrogenov in progesteronov. Dobro znano je, da pomanjkanje estrogenov in androgenov privede do propadanja kolagena, glavne beljakovine našega vezivnega tkiva, in do suhe kože, izgube njene prožnosti, tanjšanja njenih plasti in njenega gubanja.
Staranje kože je povezano tudi z izgubo njene vlažnosti. Ključna molekula pri vlaženju kože je hialuron oziroma hialuronska kislina, glikozaminoglikan z enkratno sposobnostjo vezave in zadrževanja vodnih molekul, ki zapolnjuje prostor med celicami in kolagenskimi vlakni v usnjici, srednjem sloju kože.
V zadnjih desetletjih so znanstveno temeljito raziskali gradnike kože. Na začetku se je večina raziskav osredotočala na celice, ki sestavljajo vse sloje kože, vrhnjico (epidermis), usnjico (dermis) in podkožje (subkutis). V zadnjem času pa se uveljavlja spoznanje, da so za glavne naloge pri tvorjenju kože zadolžene molekule zunajcelične matrice (ECM), ki so med celicami in oblikujejo visoko organizirano strukturo, sestavljeno predvsem iz proteoglikanov, faktorjev rasti, in strukturnih beljakovin, kot je na primer kolagen. Hialuronska kislina je, kot so ugotovili, najpomembnejša sestavina molekul ECM.
Novejši znanstveni članki razkrivajo pomembno vlogo hialuronske kisline v angiogenezi (rasti novih krvnih žil), reaktivnih kisikovih spojinah (prostih radikalih), hondrocitih (celicah, ki proizvajajo nova kolagenska vlakna in proteoglikane v hrustancu), pri boleznih raka, poškodbah pljuč, uravnavanju imunskega sistema, in seveda pri obnavljanju kože.
Hialuronska kislina ima pri nalogah za bolj zdravo in lepo kožo pomembno vlogo, saj zagotavlja njeno boljše vlaženje, oživlja njen zunanji sloj in obnavljanje, da je videti mehkejša, bolj gladka in sijoče vlažna. Sodeluje tudi pri ohranjanju njene prožnosti in zmanjševanju nastajanja kožnih gub oziroma izboljšanju videza drobnih kožnih črt in gub.
Blagodejno deluje tudi pri otrdelosti in bolečinah v sklepih in s tem povečuje fizične funkcije ter pripomore k izboljšanju celotne kakovosti življenja.
Deloma je mogoče na povečanje ravni hialuronske kisline v telesu vplivati tudi s prehrano. Ena od jedi, ki jo priporočajo prehranski strokovnjaki, je kostna juha, pri kateri se v 24 urah namakanja v vodi iz kosti in drugih kosov mesa izloči večja količina hialuronske kisline. Priporočljive so tudi jedi iz soje, ki vsebuje estrogen, ta pa naj bi pripomogel k tvorjenju hialuronske kisline. Nekatere raziskave nakazujejo, da nastajanje hialuronske kisline v telesu spodbujajo tudi korenine oziroma gomolji z zdravim škrobom, na primer sladki krompir in artičoke (ki so obenem odličen vir kalija, vlaknin in vitaminov B6, A in C). Citrusi, še posebej pomaranče in grenivke, pa tudi manjši paradižniki v grozdu (pelati) in banane, vsebujejo naringenin, ki v telesu zavira razpadanje hialuronske kisline, zato tudi njihovo uživanje pripomore k bolj voljni in sijoči koži.
Seveda je priporočljivo tudi uživanje zelenjave, predvsem tiste z zelenimi listi, saj vsebuje veliko magnezija, ki je neizogiben katalizator za pomoč pri proizvodnji hialuronske kisline v telesu. Z magnezijem so bogati tudi avokado, oreščki in semena. Solata, zmešana z vsemi temi sestavinami, je zato odličen način za povečanje vnosa magnezija, obenem pa tudi drugih zdravih sestavin.


Komentarji so onemogočeni za to objavo