Klorofil z vrta tudi pozimi

Veliko vrtičkarjev meni, da je treba jeseni ves pridelek pobrati, počistiti grede in jih skupaj prekopati. Na mojem vrtu je popolnoma drugače.

Že poleti sem mislila na to, da bom lahko svežo zelenjavo pobirala kar s svojega vrta tudi globoko v jesen in pozimi. Posadila sem kapusnice, zimski por, radiče, jesensko endivijo, jeseni pa me čaka še nekaj setev in sajenj. Torej nič prekopavanja, ampak še dodatno polnjenje gredic!

Motovilec od jeseni do pomladi

Pozimi, ko nam primanjkuje klorofila, so nežni lističi motovilca več ko dobrodošli. Sejemo ga septembra, najbolje enkrat na teden manjšo količino. Tako si pridelek razporedimo na več terminov pobiranja. Motovilec bomo pobirali od konca oktobra, pa vse do aprila, ko bodo rastlinice zacvetele.
Sejemo ga v vrstice, med katerimi pustimo 10 cm razmika. Vmesno površino grede zastremo z zastirko; tam, kjer smo sejali, ne zagrinjamo. Motovilec nima slabih sosed. Sama septembrske setve uvrstim na grede, kjer sem avgusta ponovno posejala nizek fižol ali v bližino kitajskega zelja in kolerabe, ki prav tako že rasteta na gredah.
Posevke tudi pozimi lahko pustimo odkrite, saj motovilec dobro prenaša nizke temperature. Kakšno gredico pa vseeno pokrijemo z nizkim tunelom, da bomo dosegli večji pridelek tudi v največjem mrazu. Ne pokrivamo neposredno s kopreno, saj ta ob mrazu primrzne na nežne lističe in jih poškoduje.
Slovenci imamo dve avtohtoni sorti, to sta ljubljanski motovilec, ki, kot pove že ime, izvira iz Ljubljane, in žlicar iz Štajerske. Ti dve sorti sta odlično prilagojeni na naše podnebje in dobro prezimita ter oblikujeta temno zelene rozete dobrega okusa, ki malo spominja na orehe. Ljubljanski ima dolge ozke liste temno zelene barve, pri žlicarju so listi v obliki žlice. Pri nas se veliko seje sorta holandski, ki ima večje in širše liste, vendar so ti svetlejše barve, rastline pa tudi slabše prezimijo.

10-11-1-motovilec

Pozimi, ko nam primanjkuje klorofila, so nežni lističi motovilca več ko dobrodošli.

Azijska listna zelenjava proti raku

Pod komercialnima imenoma kitajska listna zelenjava in azijska mešanica za vok prodajajo semenarske hiše mešanico semen zelenjadnic iz družine križnic, katerih skupna lastnost je dobra odpornost proti nizkim temperaturam, hitra rast ter vsebnost gorčičnih olj, ki učinkujejo tudi proti raku. To so: mizuna (Brassica rapa var. japonica), mibuna (Brassica rapa var. nipposinica), pak choi (Brassica rapa var. chinensis), namenia (Brassica rapa var. rapa), grun im schne (Brassica juncea var. multiceps), red giant (Brassica rapa var. rugosa), tatsoi (Brassica rapa var. rosularis). Listi so zelo okusni in malo spominjajo na gorčico, bogati so z vitamini in minerali. Mešanice lahko uporabljamo tako surove za solate kot tudi na hitro podušene. Če mlade rastline razsadimo, se iz njih razvijejo večje rozete ali glave. Samo malo dlje bomo morali počakati nanje.
S tunelom zaščitene posevke pobiramo tudi pozimi, preostale pa pozno jeseni in zgodaj spomladi.

10-11-2-pak choi

Pak choi ali pekinško zelje je ena od kapusnic, ki prihajajo iz Azije in odlično uspevajo tudi pri nas.

Endivija in radič, zdrava grenkoba

V začetku septembra je še čas, da na grede posadimo jesenski in zimski radič ter jesensko endivijo. Če bo lepa jesen, jih bomo pobirali še dolgo, sicer pa posevke zaščitimo z nizkimi tuneli.
Endivija nezaščitena prenese tudi do –5 °C. Pozneje v jeseni posevke prekrijemo s tuneli ali dvojnimi tuneli, ki jo bodo zaščitili tudi pred zelo nizkimi temperaturami. Endivijo lahko skladiščimo v hladni kleti. Poberemo jo skupaj s koreninami, ovijemo v časopisni papir in spravimo v zasipnico s peskom.
Nekatere sorte radiča oblikujejo glave že jeseni, druge pa do zime oblikujejo rozeto, v tej fazi prezimijo in spomladi, čim se otopli, oblikujejo glave.
Sorte, ki jih pobiramo jeseni: palla rosa, pan di zucchero, castelfranco.
Sorte, ki prezimijo na prostem: averto, palla bianca, bianco di milano, anivip, monivip, treviški rdeči, tržaški solatnik.

10-11-3-radic

Sorti radiča pan di zucchero in palla rosa oblikujeta glave že v jeseni.

Ne pozabite!

Septembra posejemo zimsko solato, oktobra pa sadike presadimo na stalno mesto. To je prva solata, ki jo bomo pobirali naslednjo pomlad. Oktobra posadimo čebulo in česen. Pa še nekaj pomembnega ne pozabite: na zelenjavne gredice oktobra posadite majhne skupine čebulic narcis. Vonj narcis bo odganjal voluharja, nežni cvetovi pa bodo krasili in poživili vrtove že zgodaj spomladi, ko se narava šele prebuja.

Besedilo in foto: Jerneja Jošar


Komentarji so onemogočeni za to objavo