Jeseni je treba misliti na zimo

Na začetku jeseni, ki se po kitajskem koledarju začne že 7. avgusta in konča 2. novembra, je vreme še vroče. Takrat se okolje počasi začne ohlajati, dokler ne pridemo do zime. V tem obdobju počasi pojema energija jang in narašča energija jin. Če želimo krepiti ali ohranjati svoj imunski sistem, moramo reagirati, že preden nam energija upade, to je predvsem v času poletja, pravi dr. Cheng Ping, kitajski zdravnik, ki zdravi v ljubljanskem centru DAO TKM.

»Jesen je po tradicionalni kitajski medicini (TKM) za telo zelo izsušujoče obdobje, ki lahko oslabi pljuča, zato moramo paziti, da se ravnamo po priporočilih pri prehrani. Ker temperaturna razlika med dnevom in nočjo postaja vse večja, hitro zbolimo, kar se pokaže predvsem na pljučih. Pri čustvih moramo paziti na ravnovesje, saj je to tudi na Kitajskem obdobje, ko smo bolj žalostni in slabše razpoloženi,« pravi dr. Cheng Ping, ki tudi pri nas ljudem pomaga z akupunkturo in zelišči, tako kot je to na Kitajskem praksa v tem času.
Za boljše zdravje in splošno počutje je tako jeseni priporočljivo, da hodimo zgodaj spat in zgodaj vstajamo. Še bolj kot v drugih letnih časih je pomembno gibanje, predvsem hitra hoja, počasen tek, joga … Pri hrani se priporoča več kislih in manj pekočih stvari. Zelo koristen je tudi med.
Pri nas medicina predvsem zdravi, kitajski zdravniki pa težave raje preprečujejo. Prav zato je tako pomembno, da se že vnaprej pripravljamo na obdobje, ki sledi. Na zimsko obdobje je tako priporočljivo misliti že poleti, ko vlada energija jang; ta je povezana z vranico, ki krepi imunski sistem. Zato poleti ne smemo piti mrzlih pijač in jesti hrane iz hladilnika, izogibati se je treba klimatskim prostorom, saj se v šibko telo začne kopičiti hlad, ki pozneje obremeni imunski sistem in povzroča najrazličnejše težave.
»Pozimi je telo najbolj dovzetno za vdor hladu in vlage v telo, predvsem zaradi snega,« razlaga dr. Cheng Ping. »Ljudje, ki imajo primanjkljaj energije jang, lahko hitro zbolijo. Pojavljajo se bolečine revmatološkega izvora in glavoboli, poviša se krvni tlak, okrepijo se težave oziroma simptomi, povezani z ožiljem, več je lahko kapi …«
Dr. Ping pravi, da se morajo na zimo in jesen še posebej dobro pripraviti starejši ljudje s kroničnimi težavami. Jeseni vladajo v ozračju večje temperaturne razlike, zato je telo dobro zaščititi tudi tako, da se zunaj ne zadržujemo prezgodaj zjutraj ali prepozno zvečer. Športne aktivnosti tako prestavimo na popoldne ali v notranje prostore. »Mlajši, ki jih ne pestijo težave, lahko svojo kondicijo ohranjajo tudi z vadbami v fitnesu, vendar naj se po vadbi nikakor ne prhajo z mrzlo ali hladno vodo. Telo naj se najprej ohladi, potem naj sledi topla prha. Enako je z uživanjem tekočin med vadbo in po njej – nikakor mrzle vode, temveč mlačno oziroma pri sobni temperaturi,« svetuje dr. Ping.
Pljuča se jeseni hitro izsušijo, zato je treba piti veliko tople tekočine in jesti veliko sveže in kuhane zelenjave ter sadja, drugače se lahko začnejo pojavljati kašelj in druge bolezni pljuč in dihal. Za pljuča se priporoča piti ali jesti posušene lilijine cvetove (lahko kot čaj ali v obliki najrazličnejših jedi), saj lepo navlažijo in okrepijo pljuča.

01-3-Cheng1

Jesenska prehrana

»Zgodaj jeseni moramo ‘posušiti’ vlago, ki jo je prineslo poletje, malo pozneje v jeseni pa ‘navlažiti’ suhost, ki jo prinaša jesen, da v zimo vstopimo čim bolj pripravljeni,« pravi dr. Ping, ki ima tudi nekaj konkretnih navodil glede prehrane.
Tako priporoča, da jeseni uživamo čim več stvari, ki krepijo jin in vlažijo pljuča, na primer kitajski jam (v Sloveniji ga lahko nadomestimo kar z navadnim krompirjem), sezonsko sadje – jabolka, hruške, nekoliko pozneje tudi mandarine, pomaranče, grenivke, kivi itd. Jeseni ne uživajte preveč cimeta, ingverja in pekočih stvari, saj preveč izsušijo telo.
Kot pri prehrani tudi pri prehranskih dodatkih gledamo, da uživamo take, ki vlažijo pljuča in krepijo jin – med drugim so to kitajski bodičasti luknjičar (fu ling), bela drhtavka (jin er), ameriški ginseng, kitajske lilije. Vse te stvari lahko uživamo tudi pri prehrani, ne zgolj kot dodatke – odvisno seveda od tega, v kakšni obliki jih dobimo.
V času, ko smo bolj pod stresom ali obremenjeni, je dobro, da si naredimo kuro z B-kompleksom, ki bo na naraven način pomiril živčni sistem, izboljšal apetit in tudi spanec. Ljudje, ki imajo težave s kostmi, naj še posebej jeseni in pozimi uživajo dodatek kalcija (z vitaminom D3), ob krčih pa tudi magnezij.

Ob prehladu in gripi odležimo

Kljub vsem pripravam pa se seveda še vedno lahko zgodi, da podležemo virusu gripe ali prehlada. »Če se prehladimo ali zbolimo, moramo veliko počivati in piti veliko tekočine. Čaj z medom in limono, ki ga pijete v Sloveniji, je tudi zelo primeren,« pravi dr. Ping, ki svetuje tudi, da uživate mandarine, pomaranče, grenivke, kivi in podobno sadje.
Prostore zračite, da se v sobah ne zadržuje slab zrak, vendar pri tem pazite, da vas ne prepiha. Prostore lahko tudi očistite s kisom, ki ga pustite izhlapevati na najnižji temperaturi za pol ure. V tem času odprete vsa vrata v vašem stanovanju. Uporabite 3 dl kisa in 3 dl vode, da ne bo koncentrat premočan. »To je še posebej dobra metoda takrat, ko predšolski in šolski otroci prinašajo domov različne viruse, saj jih kis na naraven način uspešno uniči,« svetuje dr. Cheng Ping.
Tradicionalna kitajska medicina sicer loči več tipov prehlada: tip veter/hlad ter tipa veter/vročina. »Dobro je, da najprej diagnosticiramo, za kateri tip prehlada gre, ter nato v skladu s priporočili TKM odreagiramo,« pravi zdravnik.

01-3-Cheng5

Miti in legende

Pri nas nekateri pravijo, da je dobro, da si imunski sistem krepimo tudi tako, da se navadimo, da nas hladi. Dr. Cheng Ping pa pravi, da v tradicionalni kitajski medicini velja načelo, da moramo spomladi, ko vreme postaja toplejše, sloje oblačil odlagati počasi, tudi če nam je vroče, da se ne prehladimo. »Prav tako velja, da jeseni oblačila dodajamo čim počasneje, da se telo pripravi na hladnejše mesece. Torej načelo krepitve odpornosti z izpostavljanjem hladu poznamo tudi v TKM, vendar ni tako ‘drastično’ kot ponekod na zahodu, kjer ljudje tudi goli hodijo na sneg za nekaj minut, da si okrepijo odpornost. Takih postopkov ne priporočam ljudem, ki tega niso navajeni, tisti, ki to počnejo že dolgo, pa lahko brez problema nadaljujejo.«
Za krepitev odpornosti številni svetujejo tudi savnanje. A dr. Cheng Ping ga jeseni odsvetuje, saj po pravilih TKM v tem času preveč izsušuje telo. Je pa zato savnanje zelo koristno pozimi, »saj spodbudi cirkulacijo krvi. Pazite pa, da se v savni ne zadržujete predolgo, pred savnanjem ne jejte preveč in bodite pozorni na zadosten vnos tekočin. Kot sem omenil, se tudi ne izpostavljajte drastičnim spremembam temperature (skakanje v ledeno vodo po savnanju), če tega niste vajeni že od prej.«


Komentarji so onemogočeni za to objavo